Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

retor (45)

1.      rétor  -ja m (ẹ̑) knjiž., redko govornik: na govorniškem odru se je zvrstilo nekaj mlajših retorjev ∙ knjiž., redko govorništva se je učil pri znanem grškem retorju učitelju govorništva ♪
2.      retóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na retoriko: retorična pravila / retorični slog / retorično pretiravanje / to ni retorična izjava, ampak naša resnična želja ♦ lit. retorične figure; retorično vprašanje vprašanje, na katero se odgovor ne pričakuje retórično prisl.: retorično pretiravati ♪
3.      retóričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost retoričnega: retoričnost njegovega izražanja me moti / igralec je podal vlogo s potrebno retoričnostjo / v njegovih spisih je preveč retoričnosti ♪
4.      retórik  -a m (ọ́) knjiž. govornik: bil je nadarjen retorik; grški, rimski retoriki ♪
5.      retórika  -e ž (ọ́) 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko ♪
6.      rétorománski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Retoromane: retoromanska književnost / retoromanski jeziki / furlanski jezik spada v retoromansko jezikovno skupino ♪
7.      rétorománščina  -e ž (ẹ̑-ȃ) retoromanski jezik: proučevati retoromanščino ♪
8.      rétorski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko govorniški: retorska nadarjenost / retorski slog ♪
9.      retórta  -e ž (ọ̑) 1. kem. kovinska ali steklena hruškasta posoda z dolgim, upognjenim vratom: olje po kapljicah teče iz retorte; destilirati v retorti 2. metal. podolgovata zaprta destilacijska posoda iz grafita, šamota: destilacija cinka v retortah ♪
10.      retórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje ♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto ♪
11.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza ♪
12.      prétor  -ja m (ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve: pretorji in kvestorji ♪
13.      pretórij  -a m (ọ́) zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija ♪
14.      pretorijánec  -nca m (ȃ) zgod., pri starih Rimljanih vojak telesne straže cesarja ali vrhovnega poveljnika: oddelek pretorijancev ♪
15.      pretorijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretorijance: pretorijanska legija / pretorijanski vojaki ♪
16.      prétorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pretorje: pretorski edikti / pretorska palača ♪
17.      próprétor  -ja m (ọ̑-ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji ♪
18.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
19.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
20.      apóstrofa  -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
21.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
22.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
23.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
24.      homúnkulus  -a tudi -la m (ȗ) 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta ♪
25.      káj  prisl. (ā) nav. ekspr. 1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt 2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati 3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate // v zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane 4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed 5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija // izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja ∙ ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno 6. v medmetni rabi izraža a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš b) grožnjo: kaj, še ne bo miru c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga // izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je ♪

1 26