Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (836-860)



  1.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
  2.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite
  3.      cervikálen  -lna -o prid. () anat. nanašajoč se na vrat, vraten: cervikalno vretence / cervikalne žleze žleze v vratu maternice
  4.      cevovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega
  5.      cigáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na cigaro: cigarni dim / odpreti cigarno dozo
  6.      cíljanje  -a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju
  7.      cíljen  -jna -o prid. () nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
  8.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
  9.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
  10.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
  11.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. ( á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
  12.      cmíhati se  -am se tudi cmíhati -am nedov. () pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki; govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal
  13.      copátarstvo  -a s () 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
  14.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  15.      crkljáti  -ám nedov.) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami
  16.      cŕkniti  -em dov.) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
  17.      cúc  -a m () nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
  18.      cúker  -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kožeekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
  19.      cukrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti
  20.      cúriti  -im in curíti -ím nedov.; í) redko cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke
  21.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe
  22.      cvetličárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja
  23.      cvetlíčenje  -a s () knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja
  24.      cvrênje  -a s (é) glagolnik od cvreti: posodo med cvrenjem pokrijemo; maščoba, ponev za cvrenje
  25.      cvrkútati  -am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza

   711 736 761 786 811 836 861 886 911 936  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA