Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (801-825)


  1.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪
  2.      brbráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo ♪
  3.      brbúnkati  -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka ♪
  4.      bŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo ♪
  5.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju ● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ♪
  6.      bremeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču ♪
  7.      brezčásen  -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
  8.      bŕglez 1 -a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke ♪
  9.      brío  -a m (ȋ) knjiž. ognjevitost, živost, živahnost: občudovali so brio interpreta; avtor je pričaral na oder pravi komedijski brio ♪
  10.      brítev  -tve tudi brítva -e ž (ȋ) 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev ♪
  11.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka ♪
  12.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu ♪
  13.      brokát  -a m (ȃ) vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat ♪
  14.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela ♪
  15.      bróščnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae ♪
  16.      bŕskanje  -a s (r̄) glagolnik od brskati: brskanje po pesku; brskanje po preteklosti ♪
  17.      bŕskati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš ♪
  18.      brzína  -e ž (í) 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini ♪
  19.      brzopísec  -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
  20.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
  21.      búkev  -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
  22.      búkva  -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
  23.      búnka  -e ž (ȗ) 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka ♪
  24.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila ♪
  25.      buržoá  -ja [tudi -žua] m (ȃ) knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA