Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ret (436-460)
- pretóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode ♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj ♪
- pretočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode ♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja ♪
- pretočíti -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti
količino pretočenega goriva; vino je pretočeno ♪
- pretòk -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt
gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ♪
- pretóka -e ž (ọ̑) star. struga: pretoke so suhe; voda teče po pretoki ♪
- pretólči -tólčem [ou̯] dov., pretólci pretólcite in pretolcíte; pretólkel pretólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: pretolči led na plitvini 2. ekspr. natepsti, pretepsti: hotel ga je pretolči; pretolkli so jih do smrti 3. ekspr. prebiti, preživeti: vojno je pretolkel po taboriščih; zimo smo srečno pretolkli / vseh sedemdeset let je pretolkla v revščini / vse so prodali, da bi pretolkli težke čase ● ekspr. počasi bom že pretolkel to pot prehodil pretólči se ekspr. prebiti se: pretolči se skozi gosto smrečje / pretolči se do cilja; moramo se pretolči do ljudi, naselja / bataljon se je pretolkel na osvobojeno ozemlje; pretolči se skozi zasede / s temi prihranki se morajo pretolči do pomladi / pretolči se skozi revščino ● ekspr. komaj se je pretolkel skozi knjigo jo s težavo prebral ♪
- pretolmáčiti -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: pretolmačiti predpise; pretolmačil ji je smisel svojih besed; ni si znal pretolmačiti njihovega ravnanja 2. prevesti: pretolmačiti tuje besede; poslanikov govor so hitro pretolmačili ♪
- pretòp -ôpa -o prid. (ȍ ó) preveč top: pretop nož; pretopa sekira / pretop človek; pretop je, da bi to razumel / ekspr. pretopo vedenje ♪
- pretôpel tudi pretópel -tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid. (ó; ọ́ ó) preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč pretôplo in pretopló prisl.: pretoplo se obleči / v povedni rabi pri vas je pretoplo ♪
- pretopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretopiti: pretopitev železa / pretopitev blaga v denar ♪
- pretopíti -ím dov., pretópil (ȋ í) 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti dinarje v devize pretopíti se ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost ♪
- prétor -ja m (ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve: pretorji in kvestorji ♪
- pretórij -a m (ọ́) zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija ♪
- pretorijánec -nca m (ȃ) zgod., pri starih Rimljanih vojak telesne straže cesarja ali vrhovnega poveljnika: oddelek pretorijancev ♪
- pretorijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretorijance: pretorijanska legija / pretorijanski vojaki ♪
- prétorski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pretorje: pretorski edikti / pretorska palača ♪
- pretovárjanje -a s (á) glagolnik od pretovarjati: pri pretovarjanju je zaposlenih veliko delavcev; hitro pretovarjanje; iztovarjanje in pretovarjanje ♪
- pretovárjati -am nedov. (á) spravljati kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: pretovarjati žito na ladje / pretovarjati blago v skladišča ♪
- pretôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) glagolnik od pretovoriti: pretovor blaga / publ. delavci pri pretovoru pri pretovarjanju ♪
- pretovóren in pretovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na pretovarjanje: pretovorna postaja / zaposliti več pretovornih delavcev ♪
- pretovóriti -im tudi pretovoríti -ím dov., pretovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: zaboj so pretovorili na voz; v enem dnevu pretovorijo pet tisoč ton cementa / pretovoriti blago s kamionov v skladišče // prenesti kaj na tovorni živini: pretovoril je veliko platna in vina ∙ ekspr. mula je prehodila in pretovorila vso Dolenjsko nosila tovor po vsej Dolenjski; ekspr. v tistih hribih morajo vse pretovoriti na hrbtu prenesti pretovórjen -a -o tudi pretovorjèn -êna -o: blago je bilo pretovorjeno na vlak ♪
- pretrájati -am dov. (ȃ) knjiž., redko preživeti: njegovo delo bo pretrajalo naš čas / ljubezen pretraja tudi preizkušnjo ♪
- pretrápast -a -o prid. (á) pog. preveč neumen, nespameten: pretrapasta je, da bi to razumela / to so pretrapaste izjave za tako resnega človeka pretrápasto prisl.: pretrapasto odgovarjati / v povedni rabi pretrapasto bi bilo, če bi se odpovedali plačilu ♪
- pretŕd -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ) preveč trd: pretrda blazina; pretrdo ležišče / pretrdo meso / to usnje je pretrdo / ekspr.: preskop in pretrd človek; pretrd je z otroki / ekspr. pretrde poteze na obrazu ∙ ekspr. učenec je pretrde glave se pretežko uči; ekspr. ta naloga je za nas pretrd oreh je pretežka, je ne zmoremo pretrdó tudi pretŕdo prisl.: pretrdo ravnati s kom ♪
- pretrebíti in pretrébiti -im, tudi pretrébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) redko preredčiti, razredčiti: pretrebiti sadike ♪
311 336 361 386 411 436 461 486 511 536