Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (3.911-3.935)


  1.      topíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor; žveplo se ne topi v vodi 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile 3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo; sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo ● star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusno topíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: natakar se danes kar topi od ustrežljivosti; topiti se od zadovoljstva / srce se mu topi v lepih spominih / topiti se v solzah zelo jokati ● knjiž., redko jezika sosednjih narodov sta se počasi topila stapljala topèč -éča -e: govoril je, topeč se od prijaznosti; v vodi se topeča snov topljèn -êna -o: topljeni sir mlečni izdelek, ki se dobi s topljenjem različnih vrst sira; topljeno maslo kuhano maslo ♪
  2.      toplíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. greti: toplili so mu od mraza otrple noge toplíti se postajati toplejši: vreme se topli; brezoseb. postopoma se je toplilo ♪
  3.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
  4.      torakálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija ♪
  5.      tóraks  -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje ♪
  6.      tórba  -e ž (ọ̑) priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna priprava za prenašanje pokvarljivega blaga, zlasti živil; kopalna, lovska, potovalna, šolska torba ● pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko ♪
  7.      tórbica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od torba: zapreti torbico; torbica z zadrgo / ekspr. šolska torbica šolska torba; toaletna torbica // manjša, zlasti ženska torba za prenašanje denarja, kozmetičnih potrebščin in drugih manjših osebnih predmetov: nestrpno iskati po torbici; usnjena torbica / večerna torbica / ženska torbica ♪
  8.      tornístra  -e ž (ȋ) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro ♪
  9.      továriški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tovariše: tovariški sestanek; tovariška družba; tovariško srečanje / med borci je vladal tovariški duh, odnos; tovariška solidarnost / kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi // ki rad pomaga tovarišem: tovariški sošolec; biti tovariški do sodelavk továriško prisl.: tovariško podpreti koga; tovariško, redko po tovariško se pogovoriti s kom ♪
  10.      továrnica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od tovarna: delavnica se je sčasoma spremenila v tovarnico / odpreti novo tovarnico ♪
  11.      tožílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga toži, obtožuje: tožilka je pri očetu zahtevala kazen za pretepaškega sina ♦ jur. javna tožilka predstavnica javnega tožilstva ♪
  12.      tradicionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo ♪
  13.      trafíka  -e ž (ȋ) prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov: odpreti trafiko; kupiti cigarete v trafiki ♪
  14.      trágičen  -čna -o prid. (á) 1. značilen za tragedijo: tragičen konflikt; zgodba ima tragičen konec / tragični junak ♦ lit. tragična krivda krivda zaradi nehote povzročene nesreče, katastrofe 2. ki zaradi hudega trpljenja, težav vzbuja sočutje, žalost: tragična usoda naroda; tragična zgodba; njegovo življenje je tragično / tragičen prizor // ekspr. zelo neugoden, slab: živeti v tragičnih razmerah; stvar ni tako tragična, vse bo še dobro 3. ki ima hude posledice: med njima je prišlo do tragičnega spopada; tragična napaka, zmota; tragična nesreča / tragične strasti 4. ki je posledica nesreče, neobvladljivih okoliščin: tragična izguba sina; umreti tragične smrti / tragičen konec ekspedicije trágično prisl.: tragično umreti; vse jemljete preveč tragično / ekspr., v povedni rabi ni tragično, če malo zamudite; sam.: v tem ni nič tragičnega ♪
  15.      trájen  -jna -o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj ◊ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega ♪
  16.      traktát  -a m (ȃ) knjiž. razprava, teoretični sestavek: napisati traktat; dolg, učen traktat; filozofski, teološki traktat / njegova drama, proza pogosto prehaja v traktat ♪
  17.      trám  -a tudi -ú m, mn. tramóvi tudi trámi (ȃ) štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi ♪
  18.      transformácija  -e ž (á) knjiž. 1. preoblikovanje, preobrazba: transformacija družbenih odnosov; faze, potek transformacije / ta lik je zanimiva transformacija; umetniška transformacija resničnosti 2. sprememba, pretvorba: transformacija vodne energije v električno ♦ elektr. transformacija električnega toka sprememba nižje napetosti v višjo ali obratno; mat. transformacija oblikovna sprememba aritmetičnega izraza, geometrijskega lika ♪
  19.      transformacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na transformacijo: transformacijski proces / transformacijska pravila ♦ lingv. transformacijska slovnica pretvorbna slovnica ♪
  20.      transformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. preoblikovati, preobraziti: transformirati organizacijo; mednarodni odnosi se transformirajo / umetniško transformirati resničnost 2. spremeniti, pretvoriti: transformirati delo v denar; kemična energija se transformira v toplotno / živalske vrste so se transformirale ♦ elektr. transformirati napetost spremeniti nižjo napetost v višjo ali obratno transformíran -a -o: transformirana energija ♪
  21.      transmutácija  -e ž (á) 1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja: transmutacija urana / transmutacija atomskega jedra 2. knjiž. sprememba, pretvorba: transmutacija vodne energije v električno ♪
  22.      transpórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na transport: transportni stroški / transportni delavci; transportna ladja; transportno podjetje / transportno skladišče ◊ fot. transportni mehanizem mehanizem iz vretena z zobci in navijalnega vretena, ki grabi in premika filmski trak v fotografskem aparatu transpórtno prisl.: potovati transportno ♦ les. transportno suh les toliko suh les, da je lahko med prevozom brez škode tesno zložen ♪
  23.      tránssubstanciácija  -e ž (ȃ-á) 1. rel. sprememba bistva kruha in vina v bistvo Kristusovega telesa in krvi: dogma transsubstanciacije 2. knjiž. sprememba, pretvorba: transsubstanciacija blaga v denar ♪
  24.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  25.      tranzitíven  -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪

   3.786 3.811 3.836 3.861 3.886 3.911 3.936 3.961 3.986 4.011  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA