Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (201-225)



  1.      navréti 2 -vrèm dov., navŕl (ẹ́ ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti: navreti pogovor na davke 2. nar. zahodno napeti, naviti: navreti puško; navreti uro
  2.      nažréti  -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ) ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo nažréti se 1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli 2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu nažŕt -a -o: kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
  3.      nèdiskréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved
  4.      nèdiskrétnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nediskretnega človeka: zaradi svoje nediskretnosti v družbi ni bil zaželen / o stvari je govoril z veliko nediskretnostjo
  5.      nèkonkréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten
  6.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  7.      nèokrétnost  -i ž (-ẹ́) raba peša okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje
  8.      nèpokréten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
  9.      nèpretéhtan  -a -o prid. (-ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča
  10.      nèpretenciózen  -zna -o prid. (-ọ̑) knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo
  11.      nèpretencióznost  -i ž (-ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna nezahtevnost: nepretencioznost opisa / doseči nepretencioznost preprostost, razumljivost
  12.      nèpretíran  -a -o prid. (-) ki ni pretiran: nepretirana hvala / nepretirane cene
  13.      nèpretóčen  -čna -o prid. (-ọ̑) po katerem se ne da tekoč prehajati na drugo mesto: cev je nepretočna zaradi blata
  14.      nèpretŕgan  -a -o prid. (-) 1. ki ni pretrgan, ni prekinjen: nepretrgan curek / nepretrgan proces, razvoj; dolga, nepretrgana hoja, vožnja; nepretrgano delo / nepretrgani delovni čas 2. ekspr. pogost, pogosten: nepretrgani boji so jih izčrpali / delo so zavirale nepretrgane spremembe nèpretŕgano prisl.: nepretrgano delati, trajati
  15.      nèpretŕganost  -i ž (-) lastnost, značilnost nepretrganega: nepretrganost izdajanja zbirke je pomagala do uspeha; nepretrganost naselitve, umetniškega razvoja
  16.      nèpretrgljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da pretrgati: nepretrgljiva nit / nepretrgljiva vez
  17.      nepretŕgoma  prisl. () neprenehoma: nepretrgoma popivati; nepretrgoma sneži; vozili smo se nepretrgoma tri ure
  18.      nèprevrét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni prevret: neprevreta voda; pasterizirano mleko lahko pijemo neprevreto
  19.      retušíran  -a -o prid. (-) fot. ki ni retuširan: neretuširana fotografija
  20.      nèspréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati
  21.      nèsprétnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu
  22.      nèsprétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana
  23.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja
  24.      nèvreténčar  in nèvretênčar -ja m (-ẹ̑; -) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji
  25.      noréti  -ím nedov., nôrel (ẹ́ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos dolgo norela 3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom // kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti // v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo // v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo 4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi; cel dan je norel z otroki po hiši // zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš ● ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA