Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (186-210)



  1.      maltretírati  -am nedov. () knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene
  2.      margarétka  -e ž (ẹ̑) vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens: gojiti fuksije in margaretke
  3.      mažorétka  -e ž (ẹ̑) dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala: nastop mažoretk
  4.      mèdvretênčen  in mèdvreténčen -čna -o prid. (-; -ẹ̑) ki je med vretenci: medvretenčni prostor ♦ anat. medvretenčni diskus
  5.      minarét  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju stolp pri džamiji: muezin kliče z minareta; vitki minareti in kupole
  6.      modréti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati moder: grozdne jagode se mehčajo in modrijo; prsti modrijo 2. knjiž. modro se odražati, kazati: ob poti so modrele vijolice
  7.      mréti  mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ́ , ŕ, ) knjiž. 1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu; otroci so mrli od gladu; množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od žalosti, zastar. žalosti mi mre srce // ekspr. izgubljati se, izginjati: glasovi večernega zvona mrejo; pesem je mrla nekje za gozdom / misli mrejo; upanje je počasi mrlo 2. ekspr. slabeti, hirati: mre brez doma, miru; mreti od bolečin, strašnih muk; v bridkosti, nesreči mre / marjetica mre v travi 3. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: mrl je po domovini, gorah, lepoti; v začetku je gorel in mrl za njo ● knjiž., ekspr. ob pogledu na to lepoto oko strmi in mre človek je zelo navdušen; preg. ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli mróč tudi mrjóč -a -e: mroč od lakote; srce, po tebi mroče; zadnja svetloba mročega dneva; v soju mroče mesečine; sam.: z mročimi sočustvovati, trpeti
  8.      nacvréti  -cvrèm dov., nacvŕl (ẹ́ ) s cvrenjem priti do določene količine česa: nacvreti skledo krofov; nacvrli in napekli so vsega preveč / nacvreti masti
  9.      nadréti  -dêrem dov., naderíte; nadŕl (ẹ́ é) ekspr. grobo, glasno ošteti: brez vzroka ga je nadrla; nadrl je vse od kraja / grdo, surovo nadreti
  10.      nadréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. naderó; naderíte; nadŕl (ẹ́ é, ) ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti kam: na trg je nadrlo polno ljudi
  11.      nagoréti  -ím dov., nagôrel (ẹ́ í) nekoliko ogoreti: ob požaru so nosilni tramovi le nagoreli / počakaj, da premog nagori začne goreti
  12.      nakrétiti  -im, in nakretíti in nakrétiti -im dov. (ẹ̄; ẹ́) star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti; brezoseb. žal mi je, da se je tako nakretilo
  13.      nanoréti se  -ím se dov., nanôrel se (ẹ́ í) ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: za pusta se nanorijo in naplešejo ● ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti
  14.      natréti  -trèm tudi -tárem dov., natrì natríte; natŕl (ẹ́ , á) 1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: natreti komu čelo, lasišče, telo; natrli so ga z mazilom; tla natrejo z voskom; natreti se z alkoholom ∙ ekspr. natreti koga z leskovim oljem natepsti, pretepsti ga 2. nekoliko streti: natreti lupino; zaradi nepazljivosti so se vsa jajca natrla; pren., ekspr. ta nesreča jih ni natrla 3. s trenjem priti do določene količine česa: natreti dovolj orehov za potico; natrl si je lešnike natréti se ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: otroci so se natrli okrog njega; na trg se je natrlo ljudi natŕt -a -o: s kremo natrte roke; natrto kolo
  15.      navréti 1 -vrèm dov. (ẹ́ ) ekspr. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime 2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice
  16.      navréti 2 -vrèm dov., navŕl (ẹ́ ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti: navreti pogovor na davke 2. nar. zahodno napeti, naviti: navreti puško; navreti uro
  17.      nažréti  -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ) ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo nažréti se 1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli 2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu nažŕt -a -o: kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
  18.      nèdiskréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved
  19.      nèdiskrétnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nediskretnega človeka: zaradi svoje nediskretnosti v družbi ni bil zaželen / o stvari je govoril z veliko nediskretnostjo
  20.      nèkonkréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten
  21.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  22.      nèokrétnost  -i ž (-ẹ́) raba peša okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje
  23.      nèpokréten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
  24.      nèpretéhtan  -a -o prid. (-ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča
  25.      nèpretenciózen  -zna -o prid. (-ọ̑) knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo

   61 86 111 136 161 186 211 236 261 286  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA