Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ret (161-185)



  1.      krétati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. voditi, usmerjati: jezdec je vešče kretal konja / kretati barko // gibati, premikati: (z) glavo je kretal levo in desno krétati se star. gibati se, premikati se: naglo se je kretala okrog štedilnika; ladja se počasi kreta po gladini jezera // biti, zadrževati se kje; gibati se: kretal se je samo v visoki družbi kretajóč -a -e: malomarno se kretajoč človek
  2.      kretén  -a m (ẹ̑) 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
  3.      kréten  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem
  4.      kreténski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti
  5.      kreténstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje kretenskega človeka: otrokovo kretenstvo
  6.      kretinízem  -zma m () 1. med. telesna in duševna nerazvitost zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretinizem z golšavostjo 2. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je kretinizem
  7.      kretíti  in krétiti -im nedov. ( ẹ́) nar. gorenjsko tavati, bloditi: ves premočen je kretil okrog / vsak dan je kretil v mesto šel
  8.      krétnica  -e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico ◊ žel. desna kretnica ki omogoča smer vožnje v desno; uvozna kretnica ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bližje Beogradu; jeziček kretnice
  9.      krétničar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki prestavlja kretnice: vlakovni odpravnik in kretničar
  10.      krétničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnico: kretnični mehanizem ♦ žel. kretnična ključavnica ključavnica, s katero se zavaruje jeziček kretnice v določeni legi
  11.      krétnik  -a m (ẹ̑) žel. delavec, ki prestavlja kretnice: dobil je službo kretnika
  12.      krétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnike ali kretnico: kretniške in signalne naprave / kretniško osebje ♦ žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
  13.      krétnja  -e ž (ẹ̄) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja: posnemal je njegove kretnje; govoriti s kretnjami; nagla kretnja roke / ima uglajene in umirjene kretnje; hlastna, jezna, nervozna kretnja; slovesna kretnja; zmedla ga je vzvišenost njegovih kretenj / z vajeno kretnjo je prijel za knjigo / obredne kretnje 2. knjiž. dejanje, ukrep: to ni samo simbolična kretnja; kretnja ljubezni
  14.      kretón  -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, navadno potiskana: dekorativni, vzorčasti kreton; kupiti kreton za predpasnike
  15.      kretónast  -a -o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik
  16.      krétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kreto: kretski prebivalci ♦ arheol. kretsko-mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  17.      retina  in kuretína -e ž (ú; í) 1. kokošje meso: rad je kuretino 2. star. kokoši, perutnina: goji kuretino
  18.      lambréta  -e ž (ẹ̑) lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto
  19.      lazarét  -a m (ẹ̑) 1. zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska bolnica: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret 2. nekdaj bolnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave
  20.      lazaréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi
  21.      libretíst  -a m () kdor (na)piše libreto: skladateljevo sodelovanje z libretistom
  22.      libréto  -a m (ẹ̑) dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto; libreto Verdijevega Trubadurja; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov
  23.      literárnoteorétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela
  24.      loréta  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju elegantna lahkoživa ženska: zahajati v družbo loret
  25.      maltretíranje  -a s () knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor

   36 61 86 111 136 161 186 211 236 261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA