Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ret (136-160)
- izumréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izumŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov: ta plemiška rodbina je izumrla že v prejšnjem stoletju; nekatere rastlinske in živalske vrste so izumrle ∙ ekspr. nekatere gorske vasi so že izumrle so prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev // ekspr. prenehati obstajati sploh: nekateri običaji so že izumrli; ta poklic bo kmalu izumrl izumŕl -a -o: živi in izumrli jeziki; izumrli plazilci; izumrle rastline; hiša je kakor izumrla izumŕt -a -o star.: mesto je bilo kakor izumrto ♪
- izvréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) vreti do konca: mošt je izvrel ♪
- izzoréti -ím dov., izzôrel in izzorèl in izzorél (ẹ́ í) knjiž., redko dozoreti, razviti se: fant je izzorel v moža / v trpljenju je izzorelo njeno junaštvo ♪
- izžaréti -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati žareti: žerjavica je izžarela 2. publ. oddati valove, delce: večina nevtronov izžari že v prvi sekundi / zaradi visokih temperatur izžari velik del sproščene energije v obliki toplote ♪
- izžréti -žrèm dov., izžŕl (ẹ́ ȅ) 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička izžŕt -a -o: od moljev izžrt plašč; roke je imela izžrte od luga / ekspr. zaradi bolezni ima izžrta lica udrta ♪
- kabarét -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino // predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret ♪
- kabaréten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka; kabaretna skupina / kabaretni spored; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka ♪
- kabaretíst -a m (ȋ) kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje ♪
- kabaretístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov ♪
- kabarétski -a -o prid. (ẹ̑) kabareten: kabaretski program / kabaretski satirični skeč / kabaretska literatura ♪
- karéta 1 -e ž (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah kočija: peljati se v lepi kareti 2. pog. voz na dveh kolesih: naložiti vrečo na kareto // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: kaj pa boš s to kareto ♪
- karéta 2 -e ž (ẹ̑) zool., navadno v zvezi prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata ♪
- kiretírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. odstraniti maternično sluznico; izpraskati, postrgati ♪
- klarét -a m (ẹ̑) agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta ♪
- konkréten -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑) 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren, ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje ♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; lingv. konkretni samostalniki; muz. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta // nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten 2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta; konkreten predlog; konkretne naloge; odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče konkrétno prisl.: konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega ♪
- konkretizácija -e ž (á) 1. s prilastkom uresničitev, izpolnitev: konkretizacija ustavnih načel; prispevali so h konkretizaciji nalog, sklepov / fašizem so prikazali kot konkretizacijo zla upodobitev, utelešenje 2. publ. ponazoritev, pojasnitev: razvoja ne bodo razumeli brez konkretizacije; gre za zelo subjektivno konkretizacijo ♪
- konkretizíranje -a s (ȋ) glagolnik od konkretizirati: konkretiziranje programa, sporazuma / realistično konkretiziranje posameznih oseb v pesnitvi ♪
- konkretizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti: uspeli so konkretizirati svoje ideje, načrte; dobljene naloge je treba čimprej konkretizirati; sklepi so se postopoma konkretizirali // ponazoriti, pojasniti: abstraktne misli je konkretiziral s primerom / svoje stališče bi radi nekoliko bolj konkretizirali konkretizíran -a -o: konkretizirane naloge; osnovna načela so bila kmalu konkretizirana ♪
- konkrétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost konkretnega: življenjska konkretnost; konkretnost mišljenja / konkretnost njegovega izražanja ♪
- konkrétum -a tudi -ta m, mn. konkréta s tudi konkréti m tudi konkrétumi m (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja tako, da je zaznavno s čuti: blago je najenostavnejši ekonomski konkretum / to je utopija, ne pa predstavljanje konkretuma ♪
- koréta stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto ♪
- kóretelj in korételj in korêtelj -tlja m (ọ̑; ẹ́; é) kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si koretelj; duhovniki v belih koretljih // knjiž. temu podobno oblačilo sploh: spokorniki so v črnih koretljih drug za drugim stopali iz cerkve ♪
- korética stil. korêtica -e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od koreta: naložiti korenje na koretico ♪
- kretálen -lna -o prid. (ȃ) teh. kréten: kretalni mehanizem ♪
- krétanje -a s (ẹ̄) glagolnik od kretati: kretanje kolone / neprisiljeno kretanje v družbi ♪
11 36 61 86 111 136 161 186 211 236