Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

resni (46-70)



  1.      preresníčen  -čna -o prid. () ekspr. zeloresničen: resnična, preresnična zgodba
  2.      presnína  -e ž (í) star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: presnino spraviti v klet / kuhali so največ presnino
  3.      préšnica  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt
  4.      préšnik  -a m (ẹ̑) nar. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja; prešanec: dodati prešnik samotoku
  5.      razréšnica  -e ž (ẹ̑) razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico
  6.      raztrésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztresniti kozarec / krogla mu je raztresnila lobanjo raztrésniti se razleteti se, eksplodirati: naboj se je raztresnil
  7.      sámouresníčenje  -a s (-) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje
  8.      sámouresničevánje  -a s (-) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva
  9.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (-) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
  10.      sámouresničítev  -tve ž (-) knjiž. uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev
  11.      strésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko stresti: veter je stresnil šipe; stresniti koga za ramo / mraz ga je stresnil; brezoseb. stresnilo ga je po vsem telesu / dekle se je stresnilo, ko je prijelo starca za roko; od strahu se stresniti
  12.      stréšnica  -e ž (ẹ̑) 1. voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe; kapnica: piti, uporabljati strešnico 2. grad. nadstrešnica: postaviti strešnico
  13.      stréšnik  -a m (ẹ̑) ploščat izdelek različnih oblik, navadno iz žgane gline, za pokrivanje ostrešja: zamenjati manjkajoče strešnike z novimi; streha, pokrita z rdečimi strešniki / betonski, stekleni strešniki
  14.      trésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla
  15.      tréšniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko treščiti: v daljavi je zagrmelo in trešnilo / drevo je trešnilo po tleh
  16.      ukrêsniti  -em, tudi ukresníti in ukrésniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) redko ukresati: ukresniti iskro, ogenj / ukresnila se mu je odlična zamisel
  17.      uneresníčiti  -im dov. ( ) knjiž. narediti neresnično: pisatelj je zlemu bogu vzel lastno voljo in ga uneresničil
  18.      uresníčenje  -a s () glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe
  19.      uresničeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj uresničuje: uresničevalec načrta, zamisli / knjiž. delovne množice so odločilni uresničevalec teh ciljev
  20.      uresničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti
  21.      uresničeválka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od uresničevalec: mlada, sposobna uresničevalka načrta
  22.      uresničevánje  -a s () glagolnik od uresničevati: uresničevanje načrtov, zamisli / uresničevanje družbene vloge gledališča / uresničevanje načel, zakonov v praksi
  23.      uresničeváti  -újem nedov.) 1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost: uresničevati načrte, zamisli; ekspr. njihove sanje so se začele uresničevati / človek uresničuje svoje bistvo z dejanji, odločitvami // izpolnjevati: uresničevati grožnje, obljube; te besede se že uresničujejo // uveljavljati: uresničevati svoje pravice, zahteve // knjiž. ustvarjati: uresničevati pravično družbo 2. knjiž. delati, da določeno bistvo, zmožnost koga postaja zaznavna, zgodovinska resničnost: uresničevati samega sebe; uresničevati se v dejanjih, z dejanji; uresničevati se kot Slovenec, voditelj / delo se uresničuje v izdelku postaja zaznavno, predmetno obstoječe uresničujóč -a -e: uresničujoč ta načrt, so morali rešiti več problemov; uresničujoči se človek uresničeván -a -o: predpis je dosledno uresničevan; uresničevana zamisel
  24.      uresničítelj  -a m () kdor kaj uresniči: uresničitelj načrta, zamisli / uresničitelj obljube
  25.      uresničítev  -tve ž () glagolnik od uresničiti: hitra uresničitev načrta, sklepa / uresničitev grožnje, zahteve / uresničitev samega sebe // kar nastane s tem dejanjem: zgodovinske uresničitve te ideje so različne ● publ. ocenjevati najnovejšo uresničitev Cankarjevih Hlapcev uprizoritev, izvedbo

   1 21 46 71 96 121 146 171 196 221  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA