Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

resničnost (126-150)


  1.      predpostávljati  -am nedov. (á) 1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali 2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu predpostávljan -a -o: predpostavljana trditev ♪
  2.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
  3.      preizkúsiti  -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti // narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev 2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo ● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah preizkúšen tudi preskúšen -a -o: preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena ♪
  4.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži ● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot ♪
  5.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ȋ í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost ♪
  6.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  7.      prepesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi // umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole ♪
  8.      preplêsti  -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim // narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten ♪
  9.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
  10.      prepríčati  -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
  11.      prepričeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi // delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij ● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa prepričeváti se spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti prepričujóč -a -e: prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden ∙ knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv ♪
  12.      prepričljív  -a -o prid., prepričljívejši (ȋ í) 1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril ∙ publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna 2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke prepričljívo prisl.: prepričljivo govoriti; prepričljivo zmagati ♪
  13.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  14.      prestilizírati  -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost ♪
  15.      prestváriti  -im dov. (á ā) star. spremeniti, predrugačiti: le kaj ga je tako prestvarilo; mislil je, da bo prestvaril svet prestvárjen -a -o: prestvarjen svet; sanje, prestvarjene v resničnost ♪
  16.      pretvorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost ♪
  17.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  18.      preusvojíti  -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
  19.      prevájati  -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
  20.      prevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno ♪
  21.      prevérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovali ♦ adm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov 2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren ♪
  22.      pridíh  -a m (ȋ) knjiž. 1. rahel vonj česa: vonj vrtnic se je mešal s pridihom cigaretnega dima; mrzel zrak s pridihom smrek in jelk 2. s prilastkom majhna stopnja: preproge dajejo prostoru pridih razkošja / pripovedovati s pridihom ironije nekoliko ironično / z oslabljenim pomenom vse je zavito v pridih brezupnosti // rahla čustvena obarvanost: njegove besede so imele sovražen pridih; pridih žalosti ● knjiž. ti scenski predmeti ustvarjajo pridih resničnosti videz ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom ♪
  23.      priklícati  -klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ) 1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami // nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila 3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost ● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš priklícan -a -o: priklicani vaščani; dogodki, priklicani iz spomina ♪
  24.      pripovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi ● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pripovedováje knjiž.: pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen pripovedujóč -a -e: pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.: muz. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega pripovedován -a -o: roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega ♪
  25.      priséči  -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA