Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

repa (26-50)



  1.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu
  2.      izpreparírati  -am dov. () biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali
  3.      iztrépati  -am in strépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepati prah iz obleke / stoji na balkonu in iztrepa rjuhe
  4.      iztrepáti  -ám in -trépljem in strepáti -ám in strépljem dov., ẹ́) z zamahovanjem, stresanjem odstraniti iz česa: iztrepala je drobtine s prta in ga ponovno pogrnila / večkrat iztrepati odeje
  5.      iztrepávati  -am nedov. () z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepavati prah iz jopice / čebele so pred žreli iztrepavale soparico iz panjev
  6.      krepak  gl. krepek
  7.      krépast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krepa: klobuk, ovit s krepastim trakom; krepasta obleka // ekspr. podoben krepu: imela je čisto krepaste lase
  8.      krepáti  -ám dov., krêpal (á ) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepala // nizko umreti: tudi ti boš enkrat krepal krepán -a -o: krepana miš ∙ nižje pog., slabš. preveč sem krepan, da bi lahko še kaj delal zelo utrujen, zdelan
  9.      krepávati  -am nedov. () nižje pog. 1. ekspr. poginjati: svinja krepava // nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje
  10.      otrépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko otepati, otresati: otrepati sneg s plašča / otrepati obleko
  11.      pokrepáti  -ám dov., pokrêpal (á ) nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti: konji so pokrepali // nizko pomreti: pokrepali bodo od lakote
  12.      potrepáti  -ám in -trépljem dov., ẹ́) star. potrepljati: potrepati koga po rami / s prsti ga je prijateljsko potrepal po kolenih
  13.      potrepávati  -am nedov. () 1. redko potrepetavati: ko ga je poslušala, so ji potrepavale nosnice / luč potrepava 2. ekspr. narahlo potresati: potrepavati s perutmi, z vajetmi
  14.      prepàd  -áda m ( á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj
  15.      prepádati  -am nedov.) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas
  16.      prepáden  -dna -o prid. () 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča
  17.      prepádenost  -i ž () groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost
  18.      prepádnica  -e ž () redko brezno, prepad: potok teče v prepadnico
  19.      prepaginírati  -am dov. () knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati
  20.      prepahníti  in prepáhniti -em, tudi prepáhniti -em dov. ( á; á ā) star. prebosti, predreti: kopje mu prepahne prsi, ramo / prepahniti steno ● star. prepahniti (si) želodec preobložiti si želodec
  21.      prepájanje  -a s (ā) glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi
  22.      prepájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine 2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah prepájati se dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče: obleka se prepaja z vodo
  23.      prepakírati  -am dov. () na novo zaviti: trgovska podjetja na veliko morajo prepakirati blago, preden ga dajo v prodajo
  24.      prepámeten  -tna -o prid. (á) preveč pameten: za kaj takega je mnogo prepameten / prepameten je, da ne bi mogel rešiti naloge
  25.      preparácija  -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA