Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rent (26-50)

26.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
27.      brentáč  -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪
28.      brentáča  -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače ♪
29.      bréntar  -ja m (ẹ̑) kdor nosi brento; brentač: vinograd je bil poln brentarjev // redko izdelovalec brent ♪
30.      bréntica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici ♪
31.      florentínec  -nca m (ȋ) širokokrajen ženski slamnik ♪
32.      florentínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Firence: florentinska govorica; florentinske umetnine / florentinski dukat; florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik ♪
33.      gerènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice ♪
34.      gerêntski  in geréntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od gerent: vse to je spadalo v njegove gerentske posle ♪
35.      gerêntstvo  in geréntstvo -a s (ē; ẹ̄) naslov, dejavnost gerenta ♪
36.      indiferénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten ♪
37.      indiferentíst  -a m (ȋ) knjiž. indiferenten človek: politični indiferentist ♪
38.      indiferentízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega ♪
39.      indiferéntnež  -a m (ẹ̑) ekspr. indiferenten človek: ni se štel ne za liberalca ne za konservativca, tudi za indiferentneža ne; politični indiferentnež ♪
40.      indiferéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila // ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela ♦ rel. verska indiferentnost ♪
41.      inherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne ♪
42.      ìnkoherénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov ♪
43.      inserènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) redko naročnik (malega) oglasa: revija je pridobila nove inserente ♪
44.      izrentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati: izrentačil je celo vrsto kletvic izrentáčiti se grobo, zadirčno izraziti jezo, nezadovoljstvo: izrentačil se je ♪
45.      koherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila ♪
46.      koheréntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost koherentnega: koherentnost pojmovnega sistema ♪
47.      konkurènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si prizadeva, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami boljši kot nasprotnik, tekmec: konkurenti so izboljšali in pocenili svoje blago / podjetje ima v njem močnega konkurenta // kdor si prizadeva, da je boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: za to delovno mesto je imel dva huda konkurenta / ekspr. usnje je dobilo konkurenta v gumiju 2. kdor sodeluje v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekmec: v dirki je zmagal proti štirim konkurentom / bil je njegov konkurent za naslov prvaka, prvo mesto ♪
48.      konkurêntka  in konkuréntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od konkurent: v umetnosti ji je bila nevarna konkurentka ♪
49.      kóntokorènt  -ênta in -énta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) fin. tekoči račun: odpreti kontokorent / brezobrestni, obrestni kontokorent ♪
50.      kóntokorênten  in kóntokorénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) nanašajoč se na kontokorent: kontokorentni izpisek / kontokorentne obresti ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176