Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rele (36-60)
- prelepôta -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine ♪
- prelést -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele 2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest ♪
- prelésten -tna -o prid., preléstnejši (ẹ̄) knjiž. (izredno) lep: prelesten smehljaj; ima prelestne temne oči / prelestna melodija; prelestna zimska pokrajina preléstno prisl.: prelestno lep svet ♪
- prelésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih 2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah 3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo ● ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec ♪
- prelèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval ♪
- preletálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) zool. večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava; voliera: dati kanarčke v preletalnico / kletka preletalnica ♪
- prelétati 1 -am dov., tudi preletájte; tudi preletála (ẹ́) ekspr. hitro preiti, prehoditi: preletal in preplezal je že precej hribov / pog. vse trgovine sem že preletal, pa nisem več dobil kruha obšel prelétati se pog. s tekanjem se razvedriti: pustil je, da so se otroci malo preletali ♪
- prelétati 2 -am nedov. (ẹ̑) preletavati: ptice preletajo drevje / letala preletajo ozemlje in iščejo ponesrečence / groza, veselje jih preleta prelétati se 1. preletavati se: ptič se preleta z veje na vejo 2. pog. tekati: otroci so se preletali, mati pa je sedela na klopci ♪
- preletávanje -a s (ȃ) glagolnik od preletavati: preletavanje ptic / preletavanje bombnikov ♪
- preletávati -am nedov. (ȃ) 1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje // večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo 2. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja 3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o
zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico 4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu 5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah 6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev preletávati se leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane ♪
- preletèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti ♪
- preléten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na prelet: preletni prostor / preletna ptica ptica, ki ob selitvi kako deželo samo preleti ♪
- preletéti -ím dov., prelêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo 2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov 3. pog. v teku a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel 4. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s
prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki 5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo 6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral 7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim 8. nav.
ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil ● ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega preletéti se leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela ● nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; prim. preleteč ♪
- prelevítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preleviti: prelevitev kače / prelevitev iz nasprotnika v pristaša ♪
- prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ȋ í) 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili // preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti,
preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek ♪
- prelevmán -a m (ȃ) ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke ♪
- preležanína -e ž (í) med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja: bolniku so se naredile preležanine; preležanina na hrbtu ♪
- preležánost -i ž (á) stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti ♪
- preležáti -ím dov. (á í) leže prebiti, preživeti: dan so preležali skriti v gozdu / bolezen je preležal v bolnici / ekspr. kdo vse je že preležal na tej postelji ležal ◊ agr. lan ne sme preležati ob godenju predolgo ležati preležáti se med. dobiti na telesu rane zaradi dolgega ležanja: bolnik se je preležal preležán -a -o 1. deležnik od preležati: bolnik s preležanim hrbtom; srečal sem ga dva tedna po preležani bolezni 2. zaradi neuporabe pokvarjen, slab: preležana moka; preležano blago; pren., ekspr. preležane ideje 3. od dolgega ležanja, velike obremenitve
potlačen, stisnjen: žimnica s preležanimi vzmetmi / na seniku so spali neki ljudje, saj je vse preležano poležano ● ekspr. pretegniti si preležane ude otrple, zaležane; sam.: duh po preležanem ♪
- prestrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane ♪
- rádioreléjen -jna -o prid. (ā-ẹ̑) ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje ♪
- razstrélek -lka m (ẹ̑) delec, drobec eksplozivnega izstrelka: ranili so ga razstrelki granate ♪
- razstrélen -lna -o prid. (ẹ̑) redko razstrelilen: razstrelne snovi / razstrelna vrtina ♪
- samostrélec -lca m (ẹ̑) nekdaj vojak, oborožen s samostrelom: samostrelci in ščitonosci ♪
- samostrélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava ♪
1 11 36 61 86 111 136 161 186 211