Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rejen (151-175)



  1.      ekspozitúra  -e ž () 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro
  2.      ekspresíja  -e ž () 1. knjiž. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: besedna, izrazna ekspresija / dramatična ekspresija baletnega prizora / vsi stilni elementi so podrejeni idejni ekspresiji 2. med. iztisnjenje: ekspresija zastale posteljice
  3.      eksteriêr  -a tudi -ja m () knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem
  4.      eksteritoriálen  -lna -o prid. () ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona // jur. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba
  5.      eksteritoriálnost  -i ž () jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti
  6.      elementárnost  -i ž () prvinskost, neponarejenost: pisatelj je pokazal krutost v vsej njeni elementarnosti; novela je prežeta s pristno elementarnostjo; elementarnost čustev, ljubezni
  7.      enakoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično
  8.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  9.      ešalón  -a m (ọ̑) voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu: divizija je napredovala v ešalonih / ešalon oklopnih vozil // del transporta vojnih ujetnikov: na postajo je pripeljal ešalon Poljakov
  10.      ex vóto  [eks-] prisl. (ọ̑) rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube: stara slika, podarjena ex voto ex vóto ex vóta m predmet, ki je narejen, podarjen zaradi obljube: baročni ex voti
  11.      familiárnost  -i ž () lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti
  12.      fébruarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije ♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji
  13.      filmografíja  -e ž () po določeni tematiki urejen seznam filmov: publikacija obsega tudi izčrpno filmografijo slovenskih režiserjev
  14.      filmotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka filmov: filmoteka ozkega filma / poleg knjižnice je filmoteka
  15.      flómáster  -tra m (ọ̑-á) teh. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero: skica, narejena s flomastrom
  16.      fluktuácija  -e ž (á) 1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje: fluktuacija cen; fluktuacija članstva v društvih; fluktuacija kriminalitete / fluktuacija pozornosti 2. menjavanje zaposlitve: neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo; fluktuacija delovne sile, strokovnjakov
  17.      fonotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov: fonoteka radijske postaje
  18.      fótomontáža  -e ž (ọ̑-) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži
  19.      fótorobót  -a m (ọ̑-ọ̑) slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih: policija je objavila fotorobot napadalca
  20.      fototéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta
  21.      franciscéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca I.: franciscejska reakcija ♦ zgod. franciscejski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Franca I.
  22.      fŕča  -e ž (ŕ) nar. gorenjsko podstrešna soba, mansarda: lepo urejena frča / spati na frči
  23.      frčáda  -e ž () nadzidek z oknom nad kapom, za katerim je navadno urejen stanovanjski prostor: kmečka hiša s frčado / spati v frčadi
  24.      fréska  -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov
  25.      frléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti frlèč -éča -e: frleči lasje

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA