Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reje (2590)



  1.      réjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi živali: rejec prašičev, goveje živine / kmet rejec
  2.      rejékcija  -e ž (ẹ́) vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju
  3.      réjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina
  4.      rejênček  -čka m (é) ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček
  5.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj
  6.      rejênek  -nka m (é) knjiž., redko rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh
  7.      rejênka  -e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko
  8.      rejênost  -i ž (é) značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti
  9.      réjevec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali
  10.      bikoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci
  11.      daréjek  -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov
  12.      epikuréjec  -jca m (ẹ̑) 1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci 2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec
  13.      govedoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev
  14.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
  15.      konjeréjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec
  16.      kunceréjec  in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev
  17.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi
  18.      narejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja
  19.      nènarejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno
  20.      nènarejênost  -i ž (-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost
  21.      nèpodrejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva
  22.      nèpodrejênost  -i ž (-é) lastnost, stanje nepodrejenega: gospodarska nepodrejenost / nepodrejenost oblasti določene države
  23.      nèponarejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri // redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva
  24.      nèponarejênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine
  25.      nèrazporejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA