Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
reje (26-50)
- nèsprejemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva 2. knjiž. odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv ♪
- nèsprejemljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost ♪
- nèurejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu ♪
- nèurejênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer ♪
- ovčeréjec tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci ♪
- pasjeréjec -jca m (ẹ̑) rejec psov: bil je znan kot dober pasjerejec ♪
- pitagoréjec -jca m (ẹ̑) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije: vpliv pitagorejcev ♪
- podrejênec -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
- podrejênost -i ž (é) lastnost, stanje podrejenega: podrejenost naroda tuji državi / gospodarska, politična podrejenost / živeti v podrejenosti / nadrejenost in podrejenost pojmov ♪
- ponaréjek -jka m (ẹ̑) ponaredek: prodajati ponarejke; preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki ♪
- ponarejênost -i ž (é) lastnost ponarejenega: ponarejenost dokumentov / ponarejenost volilnih rezultatov / jezila ga je ponarejenost njenega vedenja ♪
- ponarejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪
- ponarejeválnica -e ž (ȃ) prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik ♪
- ponarejeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪
- prašičeréjec tudi prašičjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec ♪
- préje prisl. (ẹ̑) star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto ♪
- préjec -jca m (ẹ̑) kdor prede: nasveti za prejce / prejci žime ♪
- preječáti -ím dov., prejéči in prejêči; prejéčal in prejêčal (á í) ječeč prebiti, preživeti: noč je prestokal in preječal ♪
- prejéda -e ž (ẹ̑) med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda ♪
- prejédati -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
- prejèm -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od prejeti: prejem blaga / potrdilo o prejemu denarja / kandidati za prejem krvi ♪
- prejemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi ♪
- prejémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od prejemati: prejemanje denarja; dajanje in prejemanje ♪
- prejémati -am nedov. (ẹ̑) postajati imetnik, navadno česa večkrat poslanega: denar prejema redno vsak mesec / prejemati štipendijo / vsak dan prejema najrazličnejše dopise // postajati deležen česa: prejemati nagrade in odlikovanja / pomoči noče prejemati ♪
- prejémek -mka m (ẹ̑) nav. mn. 1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki // knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki 2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226