Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reje (191-215)


  1.      brezsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
  2.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika ♪
  3.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
  4.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪
  5.      brnênje  -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
  6.      brucovánje  -a s (ȃ) žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje ♪
  7.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  8.      brzojàv  -áva m (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk ♪
  9.      brzojáven  -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno ♪
  10.      bŕž  prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje ♪
  11.      búla 2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini ♪
  12.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila ♪
  13.      burét  -a m (ẹ̑) tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret // hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta; neskl. pril.: buret svila ♪
  14.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
  15.      camping  in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema ♪
  16.      Canóssa  in Kanósa -e [kanosa] ž (ọ̑) knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se: treba bo iti v Canosso ♪
  17.      cár  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič) ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost ♪
  18.      céh  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh ♪
  19.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
  20.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala ♪
  21.      ceremoniálnost  -i ž (ȃ) slavnostnost, obrednost: ceremonialnost sprejema / polagoma se je znebil prisiljenosti in ceremonialnosti ♪
  22.      ceremoniózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. ki zelo slovesno poteka: ceremoniozen sprejem; ceremoniozno pozdravljanje / ceremoniozen človek ki ljubi ceremonije ceremoniózno prisl.: podal ji je roko in jo ceremoniozno odvedel v dvorano ♪
  23.      cévčnica  -e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje ♪
  24.      cibelín  -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
  25.      cíkličen  -čna -o prid. (í) 1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj 2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje ◊ kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču; muz. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov cíklično prisl.: pesniška zbirka je ciklično urejena ♪

   66 91 116 141 166 191 216 241 266 291  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA