Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reje (1.016-1.040)



  1.      nèprísten  -tna -o prid. (-) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati
  2.      nèrazvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev
  3.      nesmŕtnik  -a m () nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike
  4.      nèsodelovánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja
  5.      nèstorjèn  -êna -o prid. (- -é) neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega
  6.      nètákten  -tna -o prid. (-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega
  7.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista težaekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
  8.      nèugléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
  9.      nèupíranje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja
  10.      nèuráden  -dna -o prid. (-) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati
  11.      nèusklajèn  -êna -o in nèusklájen -a -o prid. (- -é; -) ki ni usklajen: neusklajeno delo posameznikov / neusklajeni medsebojni odnosi neurejeni
  12.      nevéra  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. nezaupanje, dvom: njegove besede so sprejemali z nevero; nevera v lastne moči, uspeh 2. star. nevernež: še vedno jim ne verjame, ta nevera 3. zastar. nezvestoba: ženina nevera
  13.      nèvíden  -dna -o prid. (-) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti
  14.      nevrasténičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  15.      nèvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno
  16.      nèzadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo
  17.      nèzaúpen  -pna -o prid. (-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz
  18.      nèzmogljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost
  19.      neznàn  in neznán -ána -o prid. ( á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem / enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna ∙ izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipenjur. obtoženec je neznanega bivališča 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo / grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim ♦ ped. načelo od znanega k neznanemu
  20.      nítka  -e ž () manjšalnica od nit: nitka se je utrgala; tanka nitka; nanizati na nitko / vdeti nitko v šivanko / stroki so še brez nitk ● ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase; ekspr. njegovo življenje visi na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolanbot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa; elektr. svetilna ali žarilna nitka ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; gled. lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; zool. ožigalne nitke morskih vetrnic
  21.      níz  -a m () navadno z rodilnikom 1. drobni predmeti, nabrani na vrvici, žici: niz biserov, jagod; čez prsi ji je visel niz zlatnikov 2. knjiž. vrsta, linija: nepretrgan niz utrdb nad reko / niz otokov // skupina, enota: stavek je niz besed; drugi niz nalog, vprašanj 3. publ. večja količina, množina: to dokazuje niz dejstev; obstaja še niz nerešenih vprašanj / osnoval je cel niz zborov 4. šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik: dobiti, izgubiti niz; prvi niz / vodil je v vseh nizih ◊ elektr. niz podatkov urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; izhodni, vhodni niz podatkov; geom. niz točk množica točk na črti; meteor. niz (meteoroloških) podatkov podatki meteoroloških opazovanj za daljše časovno obdobje
  22.      nízek  -zka -o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo / nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna // ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje // ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva // ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela 6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarjistar. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega področja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družinebot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1.000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu nízko prisl.: sonce je že nizko nad obzorjem; nizko oceniti vrednost dela; nizko peti; nizko se mu priklanja globoko; spuščala sta se vedno nižje in nižje; publ. nizko kalorična prehrana; nižje ob reki ležeči kraji; nižje uvrščen; nizko viseči oblaki ∙ preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspehšol. nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov nízki -a -o sam.: nižji so se uprli višjim podrejeni; na njej ni bilo nič nizkega
  23.        medm. () I. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no - in? je vprašal in zazehal 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: no, to je urejeno; no, vidiš, saj gre; no, torej; no, no, to si dobro povedal; no, no, mu je pritrjeval 3. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: no, pa naj bo po vašem; no, da, pa jutri; pog.: no, ja, bomo pa tako naredili; no, ja, kaj hočemo, počasi gre 4. izraža nejevoljo, zavrnitev: no, glej jo, kako je nepotrpežljiva; no, zdaj pa imate tisto čudovito cesto; no, ali nisem rekel, da boš vse zmešal; no, veste kaj, tako pa ni treba govoriti; no, no, že dobro, preveč je te hvale ∙ ekspr. no, pa imamo izraža nejevoljo, jezo zaradi posledic prejšnjega ravnanja; ekspr. no, zdaj smo pa tam izraža spoznanje o težavnosti nastalega položaja 5. izraža obotavljanje, pomislek: no, da, morda je tako; no, nekako bo že šlo; no, bomo videli; to je, no, kako bi rekel, precej nerodno 6. izraža podkrepitev trditve: no, to bi bil hud, če bi te slišal; no, tako hudo pa spet ni; no, res nisem vedel; no, seveda; pog. a vi ste - no, saj smo vas pričakovali 7. v vezniški rabi navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: če bo tako, no, potem bo žalostno; hotela je proč, no, in zdaj je res odšla; no, prav, bom pa povedal / piše se tudi brez vejice no pa lahko noč / zaradi tega sem polemike vajen. No, kar me pri polemikah zanima, je dognati resnico II. v prislovni rabi, navadno z velelnikom, zapostavljen 1. izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: daj mi no mir; nehaj no že s svojim sitnarjenjem; povej no, kaj misliš; pustite jo no z nami; naj jim no pove po pravici / bodite no pametni; bežite no; dajte no, tega ne verjamem; ne nori no; nikar no tako obupano ne glej 2. izraža presenečenje, začudenje: glej ga no, si že tu; poglejte si no, kaj so napravili
  24.      nomenklatúra  -e ž () navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja: botanična, kemijska nomenklatura; mednarodna nomenklatura; nomenklatura artiklov, izdelkov / nomenklatura poklicev // knjiga, delo s takim skupkom: izdati, pregledati nomenklaturo / nova izdaja nomenklature poštnih storitev ● knjiž., redko v svoji razpravi uporablja zastarelo nomenklaturo terminologijo, izrazjebiol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; geod. nomenklatura topografske karte znak, številka za določitev, označitev topografske karte določenega področja
  25.      nómos 1 in nóm -a m (ọ̑) pri starih Grkih obredna pesem v čast bogu Apolonu: peti nomose / ritmični nomos ◊ lit. urejena kompozicijska sorazmernost delov in celote umetniškega dela

   891 916 941 966 991 1.016 1.041 1.066 1.091 1.116  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA