Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reje (101-125)



  1.      abonènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov ♦ gled. abonent reda B
  2.      absorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
  3.      àcíkličen  -čna -o prid. (-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
  4.      adápter  -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme
  5.      adresát  -a m () redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
  6.      adresírati  -am dov. in nedov. () napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
  7.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
  8.      akcépt  -a m (ẹ̑) fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta // sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
  9.      akceptácija  -e ž (á) fin. sprejem menice s podpisom; akcept
  10.      akceptírati  -am dov. in nedov. () knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
  11.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  12.      aktivírati  -am dov. in nedov. () 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
  13.      alfabetárij  -a m (á) po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja
  14.      alifátski  -a -o prid. () kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine
  15.      alimênti  tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
  16.      alójznik  -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike
  17.      alpinétum  in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
  18.      alpínum  -a m () alpinetum: lepo urejen alpinum
  19.      alternatíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev ♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
  20.      amandmá  -ja m () dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
  21.      ambasáda  -e ž () najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
  22.      anárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejenapolit. anarhična doba doba brezvladja
  23.      anárhičnost  -i ž (á) neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema
  24.      anarhíja  -e ž () stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
  25.      andantíno  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA