Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rej (83-107) 
- nèurejênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer ♪
- nonparej tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej ♪
- obkoréj prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja; kdaj: obkorej vzhaja sonce / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih žena ga je vprašala, obkorej je prišel domov ♪
- obrejítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obrejiti: obrejitev krave ♪
- obrejíti -ím tudi obréjiti -im dov., obréji; obréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji obrejèn -êna -o tudi obréjen -a -o: obrejena žival ♪
- obsoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: tam cvete vsako leto obsorej šipek / še obsorej grem k pisarju, da napravimo pogodbo ♪
- obtórej prisl. (ọ̑) zastar. zato: obtorej vas prosim, da mi odgovorite ♪
- obtoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: zlatar je obtorej navadno na večerji ♪
- odréja -e ž (ẹ̑) 1. redko vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo 2. zastar. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok ● zastar. dati otroka v odrejo rejo ♪
- odréjati -am nedov. (ẹ́) 1. predpisovati, določati z odredbami: sporočal je, kar je odrejala oblast // izražati zahteve, da se kaj uresniči, opravi: njegova naloga je odrejati odmore / dov.: odrejam dva dni počitka; odrejam vojaški pogreb 2. publ. določati: odrejati načelno politiko / dov. odrejam te za stražo ♪
- osoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej ♪
- otórej prisl. (ọ̑) star. tako zelo: nisem mislil, da je otorej občutljiv; elipt. letina je otorej, da take še ne pomnijo ♪
- otoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri otorej se spet srečava ♪
- otovréj prisl. (ẹ̑) zastar. ob tem času, ob tej uri: jutri otovrej se spet vidimo ♪
- ovčeréja tudi ovčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ovčereja in govedoreja ♪
- ovčeréjec tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci ♪
- ovčeréjski tudi ovčjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ovčerejce ali ovčerejo: ovčerejske farme / ovčerejska dela ♪
- pasjeréja -e ž (ẹ̑) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo ♪
- pasjeréjec -jca m (ẹ̑) rejec psov: bil je znan kot dober pasjerejec ♪
- pitagoréjec -jca m (ẹ̑) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije: vpliv pitagorejcev ♪
- pitagoréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Pitagorovo filozofijo: pitagorejski panteizem / pitagorejska šola ♪
- pitagoréjstvo -a s (ẹ̑) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije ♪
- podréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od podrejati: podrejanje osebnih nagibov / odpor proti podrejanju tuji oblasti; pasivnost in podrejanje / podrejanje delov celoti / to so bila sredstva vladajočega razreda za podrejanje ♪
- podréjati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
- podrejênec -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208 
