Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rej (8-32)
- rejênec -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj ♪
- rejênek -nka m (é) knjiž., redko rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh ♪
- rejênka -e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko ♪
- rejênost -i ž (é) značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti ♪
- réjevec -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali ♪
- rejníca -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪
- rejník -a m (í) kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki ∙ star. rejnik družine rednik ♪
- rejnína -e ž (ȋ) plačilo za popolno oskrbo tujega otroka: povišati rejnino; mesečna rejnina ♪
- rejníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rejnike ali rejništvo: rejniške dolžnosti / rejniška družina / rejniška pogodba ♪
- rejníštvo -a s (ȋ) rejniška dejavnost: v teh krajih je rejništvo precej pogosto; nekaj let se je ukvarjala tudi z rejništvom / občinski referent za rejništvo ● publ. dati otroka v rejništvo rejo; po štiriletnem rejništvu se je vrnil k materi življenju pri rejniku, rejnici ♪
- rejon in rayon -a [rejón in réjon] m (ọ̑; ẹ̑) tekst. preja iz neskončno dolgih viskoznih vlaken: izdelovati rejon ♪
- réjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rejce ali rejo: rejske nagrade, premije / rejski stroški / konji iz rejskega območja Ljutomer ♪
- amenoréja -e ž (ẹ̑) med. izostanek mesečnega perila: patološka amenoreja ♪
- arhieréj -a m (ẹ̑) v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja ♪
- bikoréjec -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci ♪
- bréj -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov ♪
- brejíti -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji ♪
- bréjnica in brejníca -e ž (ẹ̑; í) vet. breja žival ♪
- bréjost -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti ♪
- čebeloréja -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) zastar. čebelarstvo ♪
- čimpréj in čím préj in čim préj prisl. (ẹ̑; ȋ-ẹ̑) kar se da hitro, kar najhitreje: glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak! ♪
- čimpréjšnji -a -e prid. (ẹ̄) kar se da hiter, kar najhitrejši: prizadevanje za čimprejšnji podpis pogodbe; potreben čimprejšnje pomoči ♪
- daréjek -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov ♪
- diaréja -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo ♪
- dismenoréja -e ž (ẹ̑) med. menstruacija s krči in bolečinami ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208