Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rej (76-100) 
- nèpodrejênost -i ž (ȅ-é) lastnost, stanje nepodrejenega: gospodarska nepodrejenost / nepodrejenost oblasti določene države ♪
- nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri // redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva ♪
- nèponarejênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine ♪
- nèrazporejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo ♪
- nèsprejemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva 2. knjiž. odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv ♪
- nèsprejemljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost ♪
- nèurejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu ♪
- nèurejênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer ♪
- nonparej tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej ♪
- obkoréj prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja; kdaj: obkorej vzhaja sonce / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih žena ga je vprašala, obkorej je prišel domov ♪
- obrejítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obrejiti: obrejitev krave ♪
- obrejíti -ím tudi obréjiti -im dov., obréji; obréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji obrejèn -êna -o tudi obréjen -a -o: obrejena žival ♪
- obsoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: tam cvete vsako leto obsorej šipek / še obsorej grem k pisarju, da napravimo pogodbo ♪
- obtórej prisl. (ọ̑) zastar. zato: obtorej vas prosim, da mi odgovorite ♪
- obtoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: zlatar je obtorej navadno na večerji ♪
- odréja -e ž (ẹ̑) 1. redko vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo 2. zastar. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok ● zastar. dati otroka v odrejo rejo ♪
- odréjati -am nedov. (ẹ́) 1. predpisovati, določati z odredbami: sporočal je, kar je odrejala oblast // izražati zahteve, da se kaj uresniči, opravi: njegova naloga je odrejati odmore / dov.: odrejam dva dni počitka; odrejam vojaški pogreb 2. publ. določati: odrejati načelno politiko / dov. odrejam te za stražo ♪
- osoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej ♪
- otórej prisl. (ọ̑) star. tako zelo: nisem mislil, da je otorej občutljiv; elipt. letina je otorej, da take še ne pomnijo ♪
- otoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri otorej se spet srečava ♪
- otovréj prisl. (ẹ̑) zastar. ob tem času, ob tej uri: jutri otovrej se spet vidimo ♪
- ovčeréja tudi ovčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ovčereja in govedoreja ♪
- ovčeréjec tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci ♪
- ovčeréjski tudi ovčjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ovčerejce ali ovčerejo: ovčerejske farme / ovčerejska dela ♪
- pasjeréja -e ž (ẹ̑) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
