Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (51-75)

51.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce ♪
52.      konjeréja  -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo konj: razvoj konjereje in govedoreje ♪
53.      konjeréjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec ♪
54.      konjeréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konjerejce ali konjerejo: na dirkah so sodelovali konji iz vseh konjerejskih krajev / konjerejsko delo ♪
55.      kozjeréja  -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo koz: prašičereja in kozjereja ♪
56.      kunceréja  in kunčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo kuncev: pospeševanje kuncereje ♪
57.      kunceréjec  in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev ♪
58.      livréja  -e ž (ẹ̑) 1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja 2. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v livreji; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah ♪
59.      málopréj  in málo préj prisl. (á-ẹ̑) izraža majhno časovno odmaknjenost (v preteklosti): maloprej si govoril drugače; vrnil se je maloprej ♪
60.      mitréj  -a m (ẹ̑) arheol. svetišče boga Mitre: rimski mitreji na Ptujskem polju ♪
61.      nadréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadrejati posameznike // dajati prednost čemu iste vrste: nadrejati bolj rabljene besede ♪
62.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi ♪
63.      nàjnapréj  tudi nájnapréj prisl. (ȁ-ẹ̄; ȃ-ẹ̄) star. najbolj spredaj: najnaprej so šli otroci ♪
64.      nàjpopréj  tudi nájpopréj prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) ekspr. najprej: najpoprej bova uredila račune / najpoprej je treba jesti, potem šele lahko modruješ ♪
65.      nàjprej  tudi nájprej in nàjpréj tudi nájpréj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) 1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral 2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / še najprej ga pomiriš s prijaznostjo ♪
66.      napréj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek, ant. nazaj: nagniti se naprej; hoditi z naprej sklonjenim telesom; nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: stopiti za korak naprej; zapelji malo naprej od križišča / vožnja naprej / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za približanje, vstop, nadaljevanje poti: le naprej; kar naprej, prosim; na trkanje se oglasi iz sobe: naprej; naprej, naprej, ustavljanje (je) prepovedano b) ukaz za odhod: naprej, gremo / po dva naprej 2. izraža gibanje ali smer pred drugim: splezaj naprej, mi bomo za teboj; stopiti, svetiti naprej; pog.: spustiti žensko naprej dati ji prednost; ker je krvavel, ga je zdravnik vzel naprej preden je bil na vrsti // izraža položaj pred drugim: skupina je že daleč naprej / kilometer naprej je odcep; nekaj korakov naprej se je ozrl / pog. v tehniki smo bolj naprej kot oni smo bolj napredovali 3. izraža usmerjenost v prihodnost: zaupen pogled naprej / dobiti plačo, plačati najemnino (za) naprej / redko naprej bodimo drugačni v bodoče, v prihodnje 4. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: del zneska se plača naprej; naprej pripravljena resolucija / ekspr. naprej ve, kaj se bo zgodilo; za dež ve dva dni naprej; pog. že naprej se veselim počitnic zdaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že naprej zahvaljujemo 5. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: države se še naprej oborožujejo; obrne se in spi naprej; nekateri so z odgovori zadovoljni, drugi sprašujejo naprej / to je samo naprej razvita oblika 6. pog., v zvezi iti, priti naprej napredovati, razvijati se: človeštvo gre naprej; znanost gre hitro naprej / kljub zdravljenju gre bolezen naprej / z zidanjem smo prišli le malo naprej 7. z oslabljenim pomenom izraža izhajanje od določenega časa, mesta: urnik velja od danes naprej; družbeni razvoj od osvoboditve naprej / pog.: dati, poslati poročilo, prošnjo naprej oddati, odposlati; ali je danes pošta že šla naprej bila odposlana; tega ni treba naprej povedati, praviti; kolesa nima več, ga je prodal naprej (pre)prodal ● pog. take primere bo zdravnik dal naprej sodišču naznanil, sporočil; ekspr. zmaga je že naprej dobljena izraža prepričanost o zmagi; žarg., šol. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. njegova ura gre naprej prehiteva; ekspr. zaradi blata ni šel voz ne naprej ne nazaj ga ni bilo mogoče premakniti; žarg., šol. jemati naprej obravnavati novo snov; ekspr. treba je misliti tudi naprej ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. kar naprej in naprej me nadleguje neprenehoma; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo; pog. vsak si poskuša pomagati naprej doseči boljši materialni položaj; pog. zmeraj se rine naprej hoče biti prvi, upoštevan; evfem. ženska je spravila naprej imela je hoteni splav; žarg., šol. ni znal dosti, a profesor ga je le spustil naprej v naslednji letnik; ekspr. ne ve ne naprej ne nazaj kaj bi napravil; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. iz hiše bo šel samo z nogami naprej mrtev; in tako naprej [itn.] izraža dodajanje ◊ šah. dati naprej figuro od začetka igrati brez nje; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; šport. premet naprej; voj. četa, naprej, marš izraža povelje za začetek korakanja; prim. vnaprej, zanaprej ♪
67.      napréjščina  -e ž (ẹ̄) zastar. predujem, naplačilo: dati, dobiti naprejščino / naprejščina na plačo ♪
68.      napréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) knjiž. vnaprejšnji: naprejšnja določitev, odpoved; naprejšnje plačilo ♪
69.      naréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od narejati: narejanje obleke / v njenih očeh ni bilo nobene laži in nikakršnega narejanja ♪
70.      naréjati  -am nedov. (ẹ́) star. delati, napravljati: narejati ogenj; takrat so narejali zelo majhna okna; znal je narejati pisma pisati, sestavljati / črne oči jo narejajo mikavno / golazen nareja škodo; sonce nareja sence naréjati se delati se: žulji se mu narejajo / nareja se veselega; no, kaj bi se narejal / vreme se nareja se izboljšuje ♪
71.      narejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja ♪
72.      nènarejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
73.      nènarejênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
74.      nèpodréjanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam ♪
75.      nèpodrejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226