Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (351-375)



  1.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  2.      ávtorádio  -a m (-) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio
  3.      avtoritáren  -rna -o prid. () osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip
  4.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  5.        medm. () izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!
  6.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  7.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
  8.      bablè  -éta s ( ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
  9.      babšè  tudi babščè -éta s ( ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
  10.      babúra  -e ž () slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
  11.      bakologíja  -e ž () nauk o sviloprejkah
  12.      bakroréznica  -e ž (ẹ̑) delavnica, v kateri se delajo bakrorezi: lepo urejena bakroreznica
  13.      balkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejenešport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912-1913
  14.      balkón  -a m (ọ̑) ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu; soba z balkonom // prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež
  15.      banána  -e ž () 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
  16.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica
  17.      bankrótstvo  -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
  18.      bár 1 -a m () 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici
  19.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  20.      barvárnica  -e ž () redko barvarna: barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica
  21.      bárvnost  -i ž () 1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu 2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne
  22.      bateríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
  23.      beat  -a [bít] m () 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba
  24.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov
  25.      beckáti  -ám [bǝc] nedov.) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA