Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (333-357)


  1.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪
  2.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ♪
  3.      arteficiálen  -lna -o prid. (ȃ) med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus ♪
  4.      artízem  -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
  5.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
  6.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  7.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
  8.      atmosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
  9.      atomízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev: Demokritov atomizem; epikurejski atomizem ♪
  10.      áugsburški  -a -o [au̯g-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Augsburg: augsburški meščani ♦ rel. augsburška veroizpoved veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu ♪
  11.      avantgárda  -e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda ♪
  12.      avdiénca  -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci ♪
  13.      ávdion  -a m (ȃ) elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko ♪
  14.      Ávgijev  -a -o prid. (á) knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor: očisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev; pren. Avgijev hlev kulturnih razmer ♪
  15.      avgúst 2 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej ♪
  16.      avgústa  -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej ♪
  17.      avíza  -e ž (ȋ) knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: poslati, prejeti avizo ♦ žel. obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje ♪
  18.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom ♪
  19.      ávtokárta  -e ž (ȃ-ȃ) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije ♪
  20.      ávtorádio  -a m (ȃ-ȃ) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio ♪
  21.      avtoritáren  -rna -o prid. (ȃ) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip ♪
  22.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
  23.      bà  medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče! ♪
  24.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  25.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina ♪

   208 233 258 283 308 333 358 383 408 433  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA