Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (2.933-2.957)


  1.      preglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja ♪
  2.      pregovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od pregovarjati: vse pregovarjanje staršev je bilo brez uspeha / po kratkem pregovarjanju so jih sprejeli ♪
  3.      pregráda  -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme ◊ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
  4.      pregréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr. postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel pregrét -a -o: pregret zrak ♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela ♪
  5.      prehitéti  -ím dov., prehítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel 3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom // pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov ● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom prehitéti se ekspr. 1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti 2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel ♪
  6.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
  7.      preiskáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od preiskati: a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava 2. jur. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe 3. jur. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec ◊ jur. psihološka preiskava preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka ♪
  8.      preiskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preiskavo: preiskovalne priprave ◊ jur. preiskovalni postopek; preiskovalni sodnik sodnik, ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; preiskovalno dejanje dejanje v kazenskem postopku, narejeno z namenom, da se ugotovijo dejstva; med. preiskovalna miza miza za preiskavo pacientov ♪
  9.      preíti  -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje ∙ star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem ♪
  10.      preizvŕsten  -tna -o prid. (r̄) ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel preizvŕstno prisl.: preizvrstno slikati; preizvrstno narejen načrt ♪
  11.      prekliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
  12.      prêkoncipíran  -a -o prid. (ȇ-ȋ) knjiž. vnaprej zamišljen, izoblikovan: ustvarjati po prekoncipiranih idejah ♪
  13.      prekòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop 2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop 3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu 4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba ♪
  14.      prekopáti  -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali prekopáti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage prekopán -a -o: prekopan grob; prekopana greda ♪
  15.      prekopávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto 4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih ♪
  16.      prekopicávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: rad prekopicava otroke; prekopicavati se po tleh / ekspr. prekopicavati igrače prevračati, premetavati ♪
  17.      prekopiceváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prijel je otroka, ga vrtel in prekopiceval; prekopicevati se po travi ♪
  18.      prekopícniti  -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prekopicniti koga v sneg; sunil ga je, da se je prekopicnil; od veselja se je prekopicnil po bregu / ekspr. voz se je prekopicnil prevrnil ♪
  19.      prekŕšek  -ška m (ȓ) kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške ∙ žarg., šport. sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek ♦ ekon. devizni prekršek; jur. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem ♪
  20.      prekuríti  in prekúriti -im dov. (ȋ ú) pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje prekúrjen -a -o: zaprta in dobro prekurjena dvorana ♪
  21.      prekvášati  -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami ♪
  22.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  23.      prelimináren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje ♪
  24.      prelomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti 3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva ◊ jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post prelomíti se 1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi 2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil ● ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil prelómljen -a -o: prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi ♪
  25.      premémba  -e ž (ẹ̑) star. sprememba: zgodila se je velika prememba / opaziti premembo na obrazu / sprejeli so nekaj predlaganih prememb ♪

   2.808 2.833 2.858 2.883 2.908 2.933 2.958 2.983 3.008 3.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA