Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (2.551-2.575)


  1.      podpíranec  -nca m (ȋ) kdor dobiva, prejema denarno pomoč, podporo: seznam podpirancev / socialni podpiranec ♪
  2.      pòdpomèn  -éna m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) lingv. podrejeni pomen ♪
  3.      podpóra  -e ž (ọ̑) 1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku 2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora 3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati 4. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo 5. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore ◊ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt ♪
  4.      podraževáti  -újem nedov. (á ȗ) zviševati ceno; dražiti: kar naprej podražuje najemnino / to podražuje proizvodnjo ♪
  5.      podréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge ♪
  6.      podredíti  -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
  7.      podrédje  -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti ♪
  8.      podrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko podrejenost, odvisnost: podrednost položaja ♦ lingv. podrednost stavka ♪
  9.      podrépnik  -a m (ẹ̑) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi; okupatorjevi podrepniki / ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil ♪
  10.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  11.      podrúžnica  -e ž (ȗ) 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica ♪
  12.      podsadíti  -ím dov., podsádil; podsajèn (ȋ í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc ♪
  13.      podsájati  -am nedov. (á) agr., gozd. saditi nove rastline a) pod starejše rastline: podsajati smreke b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami ♪
  14.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo ♪
  15.      podsódnost  -i ž (ọ́) nekdaj podrejenost določenemu sodišču: določiti, ugotoviti podsodnost ♪
  16.      podstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah ♪
  17.      podúhati  -am dov. (ū ȗ) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom ♪
  18.      podvôden  -dna -o prid. (ó) ki pod vodo, vodno gladino a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave / podvodni lov; oprema za podvodni šport; podvodna masaža masaža pod vodo z močnim curkom vode / podvodna jedrska eksplozija // prirejen za delovanje, delo pod vodo, vodno gladino: podvodne naprave / podvodna torpedna cev; podvodna kamera kamera za snemanje pod vodo; podvodna maska; podvodna mina mina, prirejena za eksplozijo pod vodo / podvodni lovci; podvodni ribič ♪
  19.      podvòz  -ôza m (ȍ ó) pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz ♪
  20.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  21.      podvŕženost  -i ž (ȓ) 1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju 2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim ♪
  22.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  23.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  24.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  25.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA