Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (1.701-1.725)


  1.      métež  -a m (ẹ̑) 1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež 2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada ∙ ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno // idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja 4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli ♪
  2.      metírati  -am nedov. (ȋ) tisk. urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani), lomiti: osmo stran je on metiral metíran -a -o: članek je napačno metiran ♪
  3.      métričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike ♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
  4.      metropolíja  -e ž (ȋ) 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo ♪
  5.      metropolít  -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪
  6.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi ♪
  7.      mežúrkati  -am [mǝž in mež] nedov. (ū) nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj ♪
  8.      mí  mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede? b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva ♪
  9.      miázma  -e ž (ȃ) med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov ♪
  10.      mígati  -am nedov. (ȋ) 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha 2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali // z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat 3. ekspr., redko ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca 4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti // delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga ● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori migáje star.: bral je še enkrat, pritrjevalno migaje z glavo migajóč -a -e: hitro migajoči bički enoceličarjev ♪
  11.      migetálka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah ♪
  12.      migljáj  stil. mígljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. gib, s katerim se kaj izraža, zlasti hiter, neizrazit: strežnica je pazila na vsak migljaj gospodinje; z migljajem roke ga je povabil v hišo / na sodnikov migljaj jetnika odpeljejo; pes napravi vajo na vodnikov migljaj; ubogati na migljaj // star. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: migljaj repa 2. knjiž. namig: komisija je dobila migljaj, naj ne raziskuje naprej / nobenega migljaja ni, da bi bil avtor res tako mislil znaka, dokaza // redko nasvet, predlog: pred odhodom nama je dal še nekaj koristnih migljajev ● nar. zahodno to se je zgodilo v migljaju v trenutku, v hipu ♪
  13.      míkanka  -e ž (ȋ) tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke ♪
  14.      míkati 1 -am nedov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo míkan -a -o: mikana preja, volna ♪
  15.      míkrofotografíja  -e ž (ȋ-ȋ) fotografiranje s pomočjo mikroskopa: iznajdba mikrofotografije / področje mikrofotografije // fotografski posnetek, narejen s pomočjo mikroskopa: mikrofotografija atoma, prstnih odtisov / ultravijolična mikrofotografija ♪
  16.      mílica  tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ) 1. uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici // pog. miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico 2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice ♪
  17.      milíčnica  tudi míličnica -e ž (ȋ; ȋ) ženska oblika od miličnik: sprejemati dekleta za miličnice / prometne miličnice ♪
  18.      militarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje ♪
  19.      mílo  -a s (í) sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga: umivati se s toplo vodo in milom; kos dišečega mila / pralno, toaletno milo; bučka s tekočim milom; milo za britje ♦ kem. kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom; katransko milo z dodatkom katrana; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom ♪
  20.      mílost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ◊ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ♪
  21.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  22.      mímo  in mimo predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje premikanja v bližini koga ali česa in naprej: šel je mimo mene, ne da bi me pogledal; Sava teče mimo Zagreba / delo poteka mimo društva 2. star. kljub, proti: vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir; sledi ji mimo svoje volje 3. star. za izražanje dodajanja, vključevanja; razen: ne zna drugega jezika mimo maternega; svet šteje mimo predsednika še deset članov / mimo drugega je treba vedeti tudi to 4. star., navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti; kakor: lepša je mimo vseh ● publ. ne moremo mirno mimo tega dejstva treba ga je upoštevati; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; pog. pri napredovanju so šli mimo njega ga niso upoštevali ◊ jur. privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov ne da bi bili upoštevani ♪
  23.      mimóza  -e ž (ọ̑) 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze ♪
  24.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti ♪
  25.      miníti  mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ȋ ȋ) 1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj 2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil 3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo 4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila 5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil ● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA