Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rej (151-175)


  1.      prej ko  gl. prej ♪
  2.      préjkone  prisl. (ẹ̑) knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta ♪
  3.      préjkopréj  in préj ko préj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. kar se da hitro, kar najhitreje: obiščite me prejkoprej; zdravnik naj pride prejkoprej ♪
  4.      préjkosléj  in préj ko sléj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prejkoslej bo konec težav; prejkoslej bo prišlo do obračuna b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prejkoslej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prejkoslej velja njemu 2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prejkoslej opravljal v redu / prejkoslej nista šla na obisk brez darila nikoli ● knjiž. tukaj mi ni všeč, prejkoslej bi se rad preselil čimprej ♪
  5.      préjle  prisl. (ẹ̑) ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema ♪
  6.      prejòh  medm. (ȍ) star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil ♪
  7.      prejòj  tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj ♪
  8.      prejókati  tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
  9.      prejokováti  -újem nedov. (á ȗ) star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure ♪
  10.      prejšnjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj ♪
  11.      préjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki je glede na prostor, čas, vrstni red a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe // tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile ♪
  12.      préjšnjikrat  prisl. (ẹ̄) ob prejšnji priložnosti: na to sem mu že prejšnjikrat odgovoril ♪
  13.      prejudíc  -a m (ȋ) jur. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic ∙ knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče ♪
  14.      prejudiciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prejudic: prejudicialni pomen odločbe / prejudicialni proces ♪
  15.      prejudicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj ♪
  16.      prenaréja  -e ž (ẹ̑) zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev ♪
  17.      prenaréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno ♪
  18.      prenaréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal prenaréjati se pretvarjati se: zna se dobro prenarejati ♪
  19.      preuréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preurejati: preurejanje šolskih prostorov / preurejanje izobraževanja ♪
  20.      preuréjati  -am nedov. (ẹ́) drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati // v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo ♪
  21.      preurejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
  22.      preurejeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela ♪
  23.      priréja  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala ♪
  24.      priréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prirejati1: prirejanje knjig za mladino / prirejanje izletov, nagradnih natečajev, gledaliških predstav / prirejanje množice množici ♪
  25.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA