Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
regulativen (1) 
- regulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. urejevalen, urejajoč: regulativni predpisi; morala kot regulativna moč; regulativna načela ◊ filoz. regulativno načelo po Kantu načelo, da um usmerja človeško spoznanje ♪