Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rego (499)



  1.      bregovít  -a -o prid. () poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu
  2.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje
  3.      bregóvnica  -e ž (ọ̑) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: nad čolnom so švigale bregovnice
  4.      grêgor  -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor
  5.      gregorijánski  -a -o prid. () v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki
  6.      izpregovoriti  gl. spregovoriti
  7.      nèpregôren  in nèpregóren -rna -o prid. (-ó; -ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi
  8.      nèpregorljív  -a -o prid. (- -í) teh. v ognju obstojen: nepregorljiva opeka
  9.      obregováti se  -újem se nedov.) ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: vsi se obregujejo ob fanta; obregovali so se ob delo komisije / obregovati se nad obrtniki jeziti se 2. nejevoljno, zadirčno govoriti: gospodinja se že spet obreguje; kako je len, se je obregovala
  10.      pregodrnjáti  -ám dov.) obgodrnjati: pregodrnjali so vsako jed
  11.      pregoljufáti  -ám dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal pregoljufáti se s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: nekako pregoljufal se je čez previs
  12.      pregòn  -ôna m ( ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč
  13.      pregoníti  -gónim dov. ( ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve
  14.      pregorèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ekspr. 1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede 2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec pregoréče prisl.: pregoreče ljubiti
  15.      pregoréčnost  -i ž (ẹ́) knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost: to je storil v svoji pregorečnosti
  16.      pregoréti  -ím dov., pregôrel (ẹ́ í) zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo pregôrel tudi pregorèl in pregorél -éla -o: pregorela žarnica
  17.      pregorévati  -am nedov. (ẹ́) drug za drugim pregoreti: cevi pregorevajo / žarnice rade pregorevajo
  18.      pregorjé  medm. (ẹ̑) navadno v zvezi z gorjé izraža močno čustveno prizadetost, strah: gorje, pregorje mi, če se to zgodi
  19.      pregorljív  -a -o prid. ( í) teh. v ognju neobstojen: pregorljive snovi
  20.      pregospôski  -a -o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba
  21.      pregóst  -a -o tudiprid. (ọ̑ ọ́) preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka
  22.      pregostobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje
  23.      pregovárjanje  -a s () glagolnik od pregovarjati: vse pregovarjanje staršev je bilo brez uspeha / po kratkem pregovarjanju so jih sprejeli
  24.      pregovárjati  -am nedov. () 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati
  25.      pregóvor  -a m (ọ̑) ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo: sklicuje se na to, kar pravi pregovor; zbirati pregovore / vremenski pregovori ∙ knjiž. njegov pogum je prešel v pregovor je postal splošno znan

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA