Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rega (976-1.000)


  1.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
  2.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
  3.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  4.      prepričljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prepričljivega: prepričljivost dokazov, trditve / prepričljivost dobrega govornika / publ. umetniška prepričljivost v romanu / ekspr. dokazovati kaj z vso prepričljivostjo zelo prepričljivo ♪
  5.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  6.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  7.      preséžen  -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito ♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet ♪
  8.      presìt  -íta -o prid. (ȉ ȋ) preveč sit: presit otrok / ekspr. ti ljudje so presiti, da bi to lahko razumeli / ekspr. biti presit vsega dobrega ♪
  9.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  10.      presušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko ♪
  11.      prevléka  -e ž (ẹ̑) 1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom 2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko 3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki // plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine 4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona ♪
  12.      prevòd  in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom ♪
  13.      prevráten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje prevrátno prisl.: prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega ♪
  14.      prevrátnik  -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
  15.      prída  prid. neskl. (í) nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z nikalnico dober: ni prida človek; fant ni prida, zato se ne druži z njim / kot delavec ni prida / njiva ob potoku ni ravno prida / tako blago ni prida / ta knjiga ni dosti prida, ni nič prida je precej slaba; ni kaj prida ženska je ničvredna, malovredna; to sadje je malo prida je slabo ∙ star. če ni prida za to delo, ga odslovite sposoben, primeren; naglica ni nikjer prida ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka prída prisl., v nikalnih stavkih dosti: žito ni prida obrodilo; to ne bo prida vredno / nima prida zemlje / ni se kaj prida spremenil nič se ni; nič prida ni zaslužil; star. nič prida ni storil v življenju nič dobrega, koristnega; sam.: iz njega ne bo nikoli nič prida ♪
  16.      príden 1 -dna -o prid., prídnejši (í ȋ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko // ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma ● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden prídno prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati ♪
  17.      prijemáč  -a m (á) tisk. del tiskarskega stroja, v katerega se vpne pola papirja med tiskanjem ♪
  18.      prikazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici // z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih // biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo 3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje prikazováti se 1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal // pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde 2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje ♦ rel. Jezus se je prikazoval apostolom prikazujóč -a -e: prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel prikazován -a -o: to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano ♪
  19.      priklánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo // pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal priklánjati redko pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave priklanjajóč se -a -e: lahno priklanjajoč se, je odšel z odra ♪
  20.      prilagájanje  -a s (á) glagolnik od prilagajati: prilagajanje učne snovi potrebam pouka / prilagajanje rastlin, živali življenjskim razmeram; doba prilagajanja; sposobnost hitrega prilagajanja / prilagajanje posameznika skupnosti; družbeno prilagajanje obsojenca ♪
  21.      primér  -a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev // v zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro je gojiti šport, na primer [npr.] kolesarjenje, plavanje; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili / piše se tudi skupaj naprímer 2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj // pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki 3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo 4. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor // v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti ● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; redko postavljati komu koga za primer za zgled ◊ jur. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje ♪
  22.      prínc  -a m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ ∙ ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo ♪
  23.      priplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč priti: izpod skale priplava postrv; priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil // ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka ● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan ♪
  24.      pripóvedništvo  tudi pripovédništvo -a s (ọ̑; ẹ̑) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela: razvoj pripovedništva na Slovenskem ♪
  25.      prirédba  -e ž (ẹ̑) 1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika; radijska priredba novele; priredba po francoskem originalu ♦ muz. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir 2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe; priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca ● zastar. dobro obiskana priredba prireditev ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA