Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

redundanten (1)


  1.      redundánten  -tna -o prid. (ȃ) lingv., mat. ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundantno obvestilo ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA