Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rediti (976-1.000)


  1.      ponazoríti  -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
  2.      Póncij  -a m (ọ́) star., v zvezi hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh: hodil je od Poncija do Pilata, pa ni nič dosegel ♪
  3.      ponémčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko 2. knjiž., redko prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil ponémčen -a -o: ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno ♪
  4.      ponêsti  -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti: taki ljudje so ponesli ime Jugoslavije po svetu; naši košarkarji so ponesli slavo jugoslovanskega športa v svet 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj ● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl ponêsti se zastar. 1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala 2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal ♪
  5.      ponížati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati; gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponižal 2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponižati; ponižal ga je pred prijatelji in znanci; ekspr. ponižali so ga v njenih očeh; pred nikomer se ni hotela ponižati priznati podrejenosti / do tal (se) ponižati zelo ● ekspr. nikdar se ni ponižala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponižal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalec ponížan -a -o: bil je ponižan in osramočen; zelo ponižan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponižanih ♪
  6.      ponoríti  -ím dov., ponóril (ȋ í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: pijača ponori človeka / njena lepota ga je ponorila ponorjèn -êna -o: otroci so bili kakor ponorjeni ♪
  7.      ponotránjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo ♪
  8.      ponovíti  -ím dov., ponóvil (ȋ í) 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje ♪
  9.      ponudíti  in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ȋ ú; ū ȗ) 1. narediti, da lahko kdo kaj a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj 2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo ● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel ponudíti se in ponúditi se, in ponúditi se izraziti pripravljenost za kako dejanje: ponudil se ji je za spremstvo; ponudil se je, da ga odpelje v mesto / ponuditi se za delo, za prostovoljca; ponuditi se v službo / ponudil se jim je za poslanca ● ekspr. če se bo ponudila priložnost, bom odpotoval bo nastala, bo ponúden in ponújen -a -o: odklonila je ponudeni čaj; sedel je na ponudeni stol; bila je hvaležna za ponudeno službo; nekateri igralci so ponudene vloge odklonili; cena ponudenega blaga je previsoka; sam.: postregli so mu, pa ponudenega ni hotel jesti; zadovoljil se je s ponudenim ♪
  10.      poóblati  -am dov. (ọ̑) z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata // z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino poóblan -a -o: pooblana deska ♪
  11.      poosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt 2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem junaku poosebil narodno zavest primorskega človeka // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: on je poosebil revolucionarje tistega časa poosébljen -a -o: on je poosebljen mir; ta svet je bil poosebljen v glavnem junaku romana; dekle je bilo poosebljena ljubkost, poštenost, prizadevnost; v zgodbi nastopa poosebljena smrt; lisica je v basnih poosebljena zvijača in prekanjenost ♪
  12.      poostríti  -ím dov., poóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila ● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi ♪
  13.      pootróčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo otročji: otroci so ga pootročili; starost človeka pootroči; na stara leta se je pootročil / pamet se mu je pootročila pootróčen -a -o: pootročen starec; pootročeno vedenje ♪
  14.      popacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
  15.      popackáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi ● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu ♪
  16.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  17.      popêči  -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom ♪
  18.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
  19.      popetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj petkrat tolikšno: popeteriti proizvodnjo; cene nekaterih izdelkov so se popeterile // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: popeteriti svoje premoženje ♪
  20.      popetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj petkrat tolikšno; popeteriti: v premogovniku so popetorili proizvodnjo; cena zemljišča se je popetorila ♪
  21.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  22.      popláčati  in poplačáti -am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot ∙ knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval popláčan -a -o: dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan ♪
  23.      popláviti  -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo ♪
  24.      poplemenítiti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj plemenito, dobro: skrb za druge ga je poplemenitila / starost je poplemenitila poteze na njegovem obrazu // izboljšati, obogatiti: poplemenititi jezikovni izraz / poplemenititi okus vina 2. zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov: cesar ga je zaradi vojaških zaslug poplemenitil poplemeníten -a -o: poplemeniten obraz; poplemeniteno izražanje ♪
  25.      poplêsti  -plêtem dov., poplêtel in poplétel poplêtla, stil. poplèl poplêla (é) 1. obrt., v zvezi s petlja s pletilko narediti novo petljo skozi prejšnjo: poplesti petljo desno; naslednji dve petlji popletemo skupaj, za rob 2. s pletenjem porabiti: popletla je vso volno popletèn -êna -o: popletena petlja ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA