Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rediti (1.076-1.100)


  1.      potemníti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi ♪
  2.      potempljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje ♪
  3.      poteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico ● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča ∙ ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit ♪
  4.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo ♪
  5.      potísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala 2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čimbolj proti jugu / potisniti sovražno vojsko čez mejo 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost ● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a) potísnjen -a -o: imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje ∙ ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano ♪
  6.      potlačániti  -im dov. (á ȃ) v fevdalizmu narediti, povzročiti, da kdo postane tlačan: fevdalci so kmete potlačanili ♪
  7.      potólči  -tólčem [ou̯] dov., potólci potólcite in potolcíte; potólkel potólkla (ọ́) 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo // drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili 4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca // preseči: po pridnosti vse potolče / potolči rekord ● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel potólči se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno potólčen -a -o: bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske ∙ ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit ♪
  8.      potopíti  -ím dov., potópil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo 2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost potopíti se 1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi // hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo ● ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici potopljèn -êna -o: sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja ♪
  9.      potrdíti  in potŕditi -im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je potrdila / potrditi kaj s prisego / zadnjih vesti še niso potrdili / zastar. vsi smo mu potrdili pritrdili 2. s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrditi zdravstveno knjižico / pismeno, uradno potrditi / potrditi prepis, spričevalo overoviti / potrditi račun // narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrditi imenovanje koga; potrditi program, sprejete sklepe / potrditi smrtno obsodbo / ekspr. najino tikanje je hotel potrditi s pitjem bratovščine // ponovno izraziti veljavnost tega, kar nakazuje dopolnilo: slavna pevka je potrdila svoj nastop; tuji tekmovalci so že potrdili udeležbo 3. s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto: potrditi prejem priporočenega pisma; potrditi prevzem materiala 4. pokazati pravilnost, točnost česa: meritve naj to potrdijo ali ovržejo; potrditi teorijo s poskusi / pravilnost teh ugotovitev je potrdil ves nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja; njegovo vedenje je sum še potrdilo / z novo zmago so naši tekmovalci potrdili svojo premoč // navadno v zvezi z v narediti, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrditi koga v domnevi, sumu, veri; to ga je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima prav 5. publ. pokazati upravičenost obstoja: z igranjem je potrdila svoj sloves; s tem dejanjem je potrdil sam sebe; nova smer naj se sama potrdi ali zanika 6. ugotoviti, da je kdo sposoben za vojaško službo: na naboru so ga potrdili / pog. potrditi k vojakom, star. v vojake ● ekspr. selitev v novo hišo moramo pošteno potrditi proslaviti ◊ agr. potrditi seme po laboratorijskem preizkusu izjaviti, da je primerno, ustrezno za sejanje; šol. potrditi frekvenco s podpisom izraziti, da je slušatelj obiskoval predavanja; vet. potrditi merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje potŕjen -a -o: prošnji je treba priložiti potrjen prepis spričevala; biti potrjen na naboru; za šolo potrjene knjige ∙ žarg. če bom spil še en konjak, bom preveč potrjen pijan ♪
  10.      potrésti  -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi ● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot ♪
  11.      potŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem drugega za drugim odstraniti a) z drevesa, rastline: potrgati grozde, jabolka; potrgati stročji fižol, koruzne storže / grozdje so že potrgali b) sploh: otrok potrga vse gumbe; potrgali so mu našitke; molčali so, kot da bi jim kdo jezike potrgal ∙ ekspr. če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh 2. s trganjem narediti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: potrgati rože na vrtu; nekdo je že potrgal gobe 3. s trganjem drugega za drugim poškodovati, uničiti: veliko rokopisov so potrgali nevedni ljudje / veter je potrgal telefonske žice / potrgal je že precej hlač raztrgal potŕgan -a -o: potrgani gumbi; potrgano cvetje ♪
  12.      potrosíti  in potrósiti -im dov., potróšen (ȋ ọ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim; potresti: potrositi cvetačo s sirom; potrositi s kumino 2. star. potrošiti, porabiti: za hišo je potrosil veliko denarja / škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili izrekli brez uspeha ♪
  13.      potrošíti  in potróšiti -im, in potróšiti -im dov. (ȋ ọ́; ọ́) narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin: denar je potrošil; knjiž. pri kuhanju je potrošila vse maslo porabila / ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave // redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil potróšen -a -o: potrošen čas, denar ♪
  14.      potúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren ● ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje ♪
  15.      potúrčiti  -im dov. (ú ȗ) narediti kaj turško: poturčiti prebivalstvo / to pokrajino so hoteli poturčiti potúrčen -a -o: poturčeno prebivalstvo ♪
  16.      potvóriti  -im dov. (ọ̄) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti: potvoriti dokumente / zaman je skušal potvoriti glas // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: potvoriti rezultate volitev 2. publ. izmaličiti, pokvariti: te novosti so potvorile jezik; zavist je vse lepo in dobro potvorila potvórjen -a -o: potvorjeni podatki ♪
  17.      poučíti  -ím dov., poúčil (ȋ í) narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: poučil ga je o nastalih razmerah; dobro, podrobno poučiti člane o zadevi; o tem se je poučil iz knjig / poučila jo je, kako naj ravna dala ji je nasvet, napotke; izkušnje so ga poučile, naj ne ukrepa prehitro poučèn -êna -o: o vsem želim biti natančno in pravočasno poučen; publ. dobro poučeni krogi so novico zanikali; sam.: poučeni so že dolgo opozarjali na take razmere ♪
  18.      poudáriti  -im dov. (á ȃ) 1. izgovoriti izrazito, s poudarkom: poudaril je vsako besedo; z ironijo je poudaril zadnje besede / poudariti besedo na prvem zlogu naglasiti 2. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: na koncu so poudarili glavno misel razprave; posebej je poudaril, da bo prišel pravočasno / pisatelj je v romanu poudaril zlasti stisko sodobnega človeka // narediti bolj izrazito, bolj opazno: poudariti obrvi, oči s šminko; z obleko je še poudarila svojo postavo poudárjen -a -o: poudarjene razlike; poudarjeni šivi na obleki ∙ ima zelo poudarjene ličnice izrazite; prisl.: spregovoril je poudarjeno; poudarjeno lirski značaj umetnosti ♪
  19.      povalíti  -ím dov., poválil (ȋ í) 1. redko s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo 2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi povalíti se zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol povaljèn -êna -o: ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka ♪
  20.      pováljati  -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 1. z valjanjem narediti a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav in povaljan; povaljana trava ♪
  21.      povéčati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti večje, obsežnejše: povečati igrišče; oteklina se je povečala // narediti, povzročiti, da je kaj videti večje: vodoravni vzorec prostor navidezno zniža in poveča // narediti kaj enakega, vendar večjih razsežnosti: povečati kroj; povečati sliko 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: povečati izvoz; produktivnost se je povečala / število šol se je petkrat povečalo b) glede na možni razpon: povečati cene, kvaliteto / povečati koncentracijo, odpornost c) glede na intenzivnost: to je povečalo nemir; njena malodušnost se je ob tem dogodku še povečala povéčan -a -o: povečan krvni pritisk; povečana hitrost; na steni visi njegova povečana slika; za deset odstotkov povečana zmogljivost tovarne ♪
  22.      povédati  povém dov. (ẹ́) 1. narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: povedati ceno, ime, svoje mnenje, novico; povedati komu za pot; odkrito povedati; povedati po angleško / povem ti, če ne boš tega povedal drugim; očetu bomo povedali, da se potepaš; povedali vam bomo, kdaj pridite sporočili vam bomo, obvestili vas bomo; povedal sem vam, da ne grem rekel; tega niste povedali dovolj jasno izrazili / povejte račun, prosim b) z jezikovnimi sredstvi: v članku je povedal dosti novega / kako je do tega prišlo, pove knjiga / kot smo že zgoraj povedali, proizvodnja narašča c) s čim sploh: z gibi, očmi komu kaj povedati; gluhonemi je to povedal s prsti / če je slika dobra, pove vse in ne potrebuje besedila / ekspr. ogledalo mu je povedalo, da se je postaral pokazalo; ta kazalec pove, kdaj doseže temperatura kritično točko; te številke povejo, koliko smo zaslužili izražajo, kažejo // izgovoriti, izreči: bolnik je povedal nekaj besed / prvi stavek je povedal šepetaje // izraziti, posredovati določeno besedilo: pravljico jim je večkrat povedala; povedati pesem na pamet 2. dati osnovo za kako misel, sklep: bledica na njenem obrazu mu je povedala, da je bolna; nered v sobi jim je povedal, da so bili v njej tatovi; tvoje bele roke so mi povedale, da nisi kmet / markacija, znak pove, kje moraš zaviti 3. v medmetni rabi, v zvezi povem ti, vam izraža a) trdno prepričanost: službo bo kmalu pustil, povem ti b) opozorilo, svarilo: povem ti, pazi se, kaj govoriš; da vam povem, z njim se ni šaliti // poudarja povedano: povem ti, bilo je zelo nevarno; junak je bil, povem vam, da malo takih // v zvezi česa, kaj ne poveš izraža presenečenje, dvom: kaj ne poveš: da si denar izgubil / on je bil tukaj. Česa ne poveš ● ekspr. to ime mi ne pove nič osebe s tem imenom ne poznam; v zvezi z določeno stvarjo ne vem o osebi s tem imenom nič; ekspr. nos mu je povedal, kaj mora ukreniti začutil je; ekspr. o tem bi se dalo še marsikaj povedati je znanega še marsikaj; o tem vejo ljudje veliko povedati ljudje veliko pripovedujejo o tem; star. ona zna povedati prihodnost, srečo napovedati; ekspr. kaj boste dobrega povedali kakšne novice prinašate; ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; ekspr. bilo je lepo, da se ne da povedati zelo; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. bilo je, kako bi povedal, res malo nerodno kako bi z besedami primerno izrazil; pog. komu kaj nazaj povedati odgovoriti mu, ugovarjati; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba povédan -a -o deležnik od povedati: s tem je vse povedano; ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen // star. omenjen, naveden: srečal sem ga leto dni po povedanih dogodkih; sam.: si razumel povedano ♪
  23.      povelíčati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da kaj dobi velik ugled, veljavo: poveličati delo; njeno ime je poveličal v veliko pesmih; poveličati in ponižati 2. knjiž. poplemenititi, očistiti: trpljenje človeka poveliča // rel. narediti deležnega božjih lastnosti: Bog bo mučence poveličal ● zastar. poveličati vesti napihniti povelíčan -a -o: dolgo je strmel v poveličani obraz mrtvega prijatelja; v povesti je poveličana njihova junaška preteklost; sam.: sreča poveličanih ♪
  24.      poveljáviti  -im dov. (á ȃ) jur., navadno v zvezi z zakonska zveza narediti veljavno ♪
  25.      poverílnica  -e ž (ȋ) nav. mn., polit. akreditivna pisma, poverilna pisma: izročiti, prejeti poverilnice ♪

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA