Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

redaktor (3)

1.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik ♪
2.      redáktorica  -e ž (á) ženska oblika od redaktor: zaposlila se je kot redaktorica ♪
3.      redáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redaktorje: redaktorsko delo / redaktorska soba ♪