Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rešnji (1)
- réšnji -a -e prid. (ẹ́) 1. star. rešilen: iskati rešnji izhod 2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo ◊ rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪