Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rešenik (3)
- rešeník -a m (í) star. rešitelj: zahvalil se je svojemu rešeniku ♪
- odrešeník -a m (í) v judovski religiji kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega: čakati obljubljenega odrešenika; pren., ekspr. v mladosti smo bili vsi prepričani, da smo odrešeniki, je dejal ∙ zastar. odrešenik domovine rešitelj ♦ rel. Odrešenik Kristus ♪
- odrešeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odrešenika: odrešeniško delo / domišlja si, da ima odrešeniško poslanstvo ♪