Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reč (3.776-3.800)


  1.      príjati  -am nedov. (ȋ) 1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj // knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja // ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu ♪
  2.      prijáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil milici / prijaviti ubežnika ovaditi // sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent 2. sporočiti glede na predpise a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio 3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi ◊ ptt prijaviti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti prijávljen -a -o: prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni ♪
  3.      prijázen  -zna -o prid., prijáznejši (á ā) 1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos: prijazen človek; bil je prijazen fant; sosedje so prijazni; prijazna prodajalka; pretirano prijazen / učiteljica je bila prijazna do vseh učencev; z vsemi sorodniki je bil prijazen / iron. ti si pa res prijazen, da mi takole nagajaš / kot vljudnostna fraza: hvala, preveč ste prijazni; ali ste tako prijazni in mi pokažete pot // ki vsebuje, izraža blag, prijateljski odnos: govoriti s prijaznim glasom; prijazen nasmeh, pogled; sprejela ga je s prijaznimi besedami; na prijazno vprašanje je dobil prijazen odgovor / prijazne poteze obraza; ekspr. pogledala ga je s prijaznimi očmi / v dvorani je vladalo prijazno ozračje prijateljsko / kot vljudnostna fraza radi se bomo oglasili na vaše prijazno povabilo ∙ nikomur ne da prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori 2. ki zaradi urejenosti, dostopnosti, slikovitosti vzbuja pozitiven čustveni odnos: prespali so v prijaznem hotelu ob jezeru; hiša stoji na prijaznem hribu; prijazni kraji; prijazna okolica mesta / prijazen dan jasen in primerno topel; ko se je megla dvignila, je postala pokrajina prijaznejša manj mračna // ekspr. dober, ugoden: prijazno vreme / niso živeli v prijaznih časih; ni izvedel ravno prijaznih reči 3. knjiž., navadno v povedni rabi, z dajalnikom naklonjen: ni mu bil prijazen kritik; človeku prijazne sile / čas mu ni bil prijazen prijázno prisl.: prijazno gledati; prijazno se mu je nasmehnila; prijazno pozdraviti; prijazno presojati kaj; prijazno so ga sprejeli in pogostili ♪
  4.      prijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati 2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje // prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču 3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo 4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo 5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi 7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal 8. žarg. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore 9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo ● ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal ◊ čeb. smreka že prijema začenja mediti prijémati se 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo 2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa 3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema 4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo ● ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan ♪
  5.      prijéti  prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga 2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo 3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko // priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico 4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče 5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime 6. odvzeti komu prostost: miličniki so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli 7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje // s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel 9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati 10. žarg. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit 11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo ● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej prijéti se 1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo 2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla 3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa 4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel 5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati ● ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili prijémši star.: prijemši ga za roko, sta šla prijét -a -o: prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina ♪
  6.      prikázen  -zni ž (ȃ) 1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno; izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot kletvica o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil 2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni ∙ star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb 3. zastar. pojav: v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni 4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha ♪
  7.      priklánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo // pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal priklánjati redko pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave priklanjajóč se -a -e: lahno priklanjajoč se, je odšel z odra ♪
  8.      priklícati  -klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ) 1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami // nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila 3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost ● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš priklícan -a -o: priklicani vaščani; dogodki, priklicani iz spomina ♪
  9.      priklopíti  in priklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena ♪
  10.      prikóličar  -ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev ♪
  11.      prikopáti  -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti: prikopati do ceste 2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal prikopáti se 1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda ♪
  12.      prìkót  -a m (ȉ-ọ́) nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice ♪
  13.      prikrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajšali so ga za dediščino, za dogovorjeno plačo / prikrajšati otroka za ljubezen; življenje ga je prikrajšalo za srečo / pri kupni pogodbi ga ni prikrajšal oškodoval; prikrajšal ga je pri zaslužku 2. z odstranitvijo dela skrajšati: prikrajšati drevescu veje in korenine pri sajenju / redko prikrajšati dobo čakanja skrajšati ● evfem. prikrajšali so ga za glavo obglavili so ga; ubili so ga; ekspr. prikrajšati komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost prikrájšan -a -o: v mladosti je bil za marsikaj prikrajšan; čutil se je prikrajšanega; čustveno prikrajšani otroci ∙ publ. bili so prikrajšani za dve učni moči niso ju dobili ♪
  14.      prikrátiti  -im dov., tudi prikratíte; tudi prikratíla (á ā) povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: prikratiti komu osnovne pravice / redko prikratili so jih za plačo prikrajšali // star. zabraniti, preprečiti: neuspeh mu ni prikratil dela ● redko to pot bi ti rad prikratil trud prihranil ♪
  15.      prikrmáriti  -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
  16.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
  17.      priléči se  -léžem se dov. in nedov., prilézi se prilézite se; prilégel se prilêgla se; nam. priléč se in prilèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje: mleko, vino se ti bo prileglo / pohvala se mu je prilegla; zjutraj se mi prileže poležati; prileže se ti, da te pomilujejo / prava kava se zmeraj prileže / zdajle bi se mi prilegel kozarec vina rad bi ga popil; ekspr. majhna podpora bi se mi prilegla rad bi jo dobil 2. pri namestitvi priti v dotik s čim po vsej površini: obleka se je tesno prilegla telesu / palice so se prilegle v zarezo ● nekaj se čevlji priležejo nogi, nekaj se privadi noga čevlju po obliki, velikosti prilagodijo; zastar. ta vzdevek se mu je dobro prilegel je bil primeren, ustrezen zanj prilégel -êgla -o bot. ki se prilega deblu, steblu: prilegli listi; ciprese s pokončnimi prileglimi vejami ♪
  18.      priléten  -tna -o prid., prilétnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma precej let: prileten moški; mlade in priletnejše ženske ♪
  19.      priletéti  -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec ● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu ♪
  20.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  21.      prílika  -e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena ● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti ♪
  22.      prilíti  -líjem dov. (í) z zlivanjem dodati: priliti čaju ruma; priliti testu nekoliko mleka / v posodo je prilil še kozarec kisa // knjiž., ekspr. dodati sploh: pripovedi je prilil veliko svojega / s tem dejanjem mu je hotel priliti moralne moči ● knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose prilít -a -o: prilita tekočina ♦ teh. priliti deli s hkratnim ulivanjem pritrjeni deli ♪
  23.      priljubíti  in priljúbiti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig priljubíti se in priljúbiti se 1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila 2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega priljúbljen -a -o 1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen 2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem 3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena ♪
  24.      prilóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna ◊ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje ♪
  25.      prilóžnost  -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more ♪

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA