Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reč (251-275)


  1.      podrécati  -am dov. (ẹ̑) redko spodrecati: podrecala je krilo in stopila v vodo ♪
  2.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  3.      pogórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: življenje in navade pogorcev ♪
  4.      polírec  -rca m (ȋ) delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin ♪
  5.      pólproletárec  -rca [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci ♪
  6.      pomôrec  tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci ♪
  7.      ponesréčenčev  -a -o (ẹ̑) pridevnik od ponesrečenec: ponesrečenčeva obleka; ponesrečenčevo stanje ♪
  8.      ponesréčenec  -nca m (ẹ̑) kdor se ponesreči: pomagati ponesrečencu; pripeljati ponesrečenca v bolnico; seznam ponesrečencev ♪
  9.      ponesréčenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki se ponesreči: ponesrečenko so odpeljali v bolnico ♪
  10.      ponesréčenost  -i ž (ẹ̑) značilnost ponesrečenega: ponesrečenost načrta ♪
  11.      ponesréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila ponesréčen -a -o 1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena ♪
  12.      ponórec  -rca m (ọ̑) zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka: plašč, izdelan iz krzna ponorcev ♪
  13.      popréček  -čka m (ẹ̑) povpreček: dolgoletni poprečki temperature ♪
  14.      popréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. povprečen: poprečna dnevna temperatura / poprečni osebni dohodki / poprečen človek, izobraženec 2. prečen, počezen: poprečno bruno na mostu ♪
  15.      popréčje  -a s (ẹ̑) povprečje: letno poprečje padavin; svetovno poprečje česa / pasti pod poprečje; ta panoga je bila precej nad poprečjem ♪
  16.      popréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: toliko blaga porabi poprečnica za krilo 2. knjiž. prečnica: križ z eno daljšo in dvema krajšima poprečnicama / iti po poprečnici po bližnjici ♪
  17.      popréčnik  -a m (ẹ̑) ekspr. povprečen človek: navaden poprečnik tega ne bo razumel ♪
  18.      popréčnost  -i ž (ẹ̑) povprečnost: boj proti poprečnosti ♪
  19.      porêči  -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é) izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / redko gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel ♪
  20.      poréčje  -a s (ẹ̑) geogr. ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko: porečje Save ♪
  21.      poréčnik  -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma ♪
  22.      posréči  in po sréči prisl. (ẹ́) 1. navadno v zvezi z iti, izteči se izraža zaželen, zadovoljiv izid, rezultat kakega dejanja, poteka: če bo šlo posreči, bomo kmalu doma / po vrnitvi iz tujine mu ni šlo več vse posreči ni bil več uspešen v svojem prizadevanju, ravnanju / upam, da se bo to, kar nameravaš, izteklo posreči posrečilo 2. zastar. k sreči, na srečo: hiša posreči ni bila daleč; posreči ga ni udaril z ostrim robom / posreči je naletel na znanca, ki ga ni videl že več let po naključju, slučajno; prim. sreča ♪
  23.      posréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano ♪
  24.      postréči  -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
  25.      povpréček  -čka m (ẹ̑) srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: temperaturni povprečki; navedeni odstotki so povprečki dveh let / na skakalni turneji je imel najboljši povpreček ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA