Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reč (176-200)


  1.      módrec  tudi módrc -a [prva oblika rǝc] m (ọ̑) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / redko antični modreci filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca ♪
  2.      modulárec  -rca m (ȃ) žarg., grad. modularni blok, navadno opečni: zidati z modularci ♪
  3.      nàdpovpréčen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega ♪
  4.      nàdpovpréčje  -a s (ȁ-ẹ̑) stanje nadpovprečnega: doseči kakovostno nadpovprečje / ekspr. tudi ta film se je dvignil v nadpovprečje ♪
  5.      nàdpovpréčnež  -a m (ȁ-ẹ̑) ekspr. nadpovprečen človek: štejejo ga med nadpovprečneže ♪
  6.      nàdpovpréčnik  -a m (ȁ-ẹ̑) star. nadpovprečen človek: ni bil nadpovprečnik ♪
  7.      nàdpovpréčnost  -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadpovprečnega: vsi so priznavali njegovo nadpovprečnost / ekspr. umetniška nadpovprečnost literarnega teksta ♪
  8.      nàmreč  tudi námreč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; starše obišče enkrat na leto, namreč na materin god; tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem / posestvo je bilo brez dolga, brez vknjiženega namreč; delavski svet ima veliko vlogo, namreč kar se tiče odgovornosti 2. v vezniški rabi, v vzročnem priredju, zapostavljen za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: tekmovalcev je bilo malo, večina jih namreč služi vojaški rok; vseh se polašča nervoza: zdaj namreč gre za velike stvari / redko avto imam v garaži. Namreč, ko sem ga pustil zunaj, so vlomili vanj ♪
  9.      napréči  -préžem dov., naprézi naprézite in naprezíte; naprégel naprégla; nam. napréč in naprèč (ẹ́) pripeti vprežno žival in ji nadeti vprežno opremo: ukazal je napreči; napreči konja / napregli so kočijo ● ekspr. napreči vse sile zelo se potruditi, si prizadevati napréžen -a -o 1. deležnik od napreči: naprežen voz; konj je že naprežen 2. ekspr. obremenjen z delom: ob praznikih niso bili tako napreženi; bila je preveč naprežena v delo ♪
  10.      naréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na narečje: narečna beseda, oblika; narečne posebnosti / govoril je brez narečnih primesi / narečna razčlenjenost slovenskega jezika naréčno prisl.: narečno obarvan izgovor ♪
  11.      naréčje  -a s (ẹ̑) od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja: raziskovati narečja; gorenjsko narečje ♦ lingv. socialno narečje govor kakega družbenega sloja ♪
  12.      narečjeslóvje  -a s (ọ̑) lingv. dialektologija: slovensko narečjeslovje ♪
  13.      naréčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost narečnega: tako naglašanje ima prizvok narečnosti ♪
  14.      nastréči  -stréžem dov., nastrézi nastrézite in nastrezíte; nastrégel nastrégla (ẹ́) s prestrezanjem priti do česa: nastreči deževnico; nastreči (si) roso v dlani / nastreči poln škaf vode / ekspr. sončnih žarkov bom nastregel zate ♪
  15.      navréči  -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ) 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce // ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj ♪
  16.      nèbórec  -rca m (ȅ-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje ♪
  17.      nèdorečèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega ♪
  18.      nèdorečênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nedorečenega: nedorečenost izjav, misli / knjiž. nedorečenost literarnega dela ♪
  19.      neizrécen  -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel ♪
  20.      nèizrečèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli ♪
  21.      neizréčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok ♪
  22.      neizrečèn  -êna -o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek ♪
  23.      nejevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec ♪
  24.      nèoporéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
  25.      nèoporéčnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA