Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
reč (151-175)
- kréčnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, navadno blazinaste, z majhnimi cveti v socvetju, Saxifragaceae ♪
- krivovérec -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi kdor je zaradi nepriznavanja kake dogme druge, drugačne vere: krivoverci in pravoverci ♪
- kruhobórec -rca m (ọ̑) slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za materialne dobrine: kruhoborci in karieristi / razmere so ga prisilile, da je postal kruhoborec ♪
- kúrec -rca m (ȗ) vulg. 1. moški spolni ud: pokazati kurec 2. ničvreden, slab moški: ta kurec je vsega zmožen / kot psovka ta prekleti kurec 3. v prislovni rabi izraža a) jezo, omalovaževanje: kurec, pa taka družba / kurec te gleda b) močno zanikanje: to me pa (en) kurec briga ♪
- kvartopírec -rca m (ȋ) kdor kvarta za denar: postal je strasten kvartopirec; družba pijancev in kvartopircev ♪
- labradórec tudi lábradorec -rca m (ọ̑; ȃ) srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce ♪
- lazúrec -rca m (ȗ) knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca ♪
- leporéčen -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje ♪
- leporéčiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči ♪
- leporéčje -a s (ẹ̑) knjiž. 1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov 2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja ♪
- leporéčnik -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: težko poslušam tega leporečnika ♪
- leporéčnost -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov ♪
- lesomérec -rca m (ẹ̑) les. delavec, ki meri les ♪
- licemérec -rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec ♪
- ljudožêrec in ljudožérec in ljudožŕc -rca m (ȇ; ẹ̑; ȓ) človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev ♪
- ljutomérec -rca m (ẹ̑) redko ljutomerčan ♪
- lúmpenproletárec -rca [pǝn] m (ȗ-ȃ) nav. slabš., zlasti v razredni družbi pripadnik lumpenproletariata: velemestni lumpenproletarci; deklasiranci in lumpenproletarci ♪
- madêrec -rca m (ȇ) star. madeira: steklenica maderca ♪
- márec -rca m (á) tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena ♪
- medréčje -a s (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa ♪
- mehúrec -rca m (ū) star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev ♦ biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula ♪
- mérec -rca m (ẹ̑) knjiž., redko kdor meri; merilec: merec je povedal dolžino / bil je merec pri topu / merec je premeril parcelo geometer, zemljemerec ♪
- mesožêrec in mesožérec -rca m (ȇ; ẹ̑) ekspr. mesojedec, mesojed: volkovi, levi in drugi mesožerci / nizko pri sosedu so vsi veliki mesožerci ♪
- minêrec -rca m (ȇ) žarg., voj. miner: v enoti so bili preizkušeni minerci ♪
- mirotvórec -rca m (ọ̑) knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251