Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reč (101-125)


  1.      enajstérec  in enajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom: pesem v enajstercih ♪
  2.      frečkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): če bo tako frečkal, kmalu ne bo imel ničesar več ♪
  3.      fruškogórec  -rca m (ọ̑) agr. vino iz okolice Fruške gore, navadno belo ♪
  4.      gôrec  in górec -rca m (ō; ọ̑) knjiž. gorjanec: širokopleč gorec ♪
  5.      gorèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep // ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji 2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože 3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica 4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele 5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen goréče prisl.: goreče hrepeneti, ljubiti, prositi; goreče mu je stisnil roko; prim. goreti ♪
  6.      goréčen  -čna -o prid., goréčnejši (ẹ́ ẹ̄) zelo prizadeven, navdušen: gorečen zagovornik; bil je njihov najgorečnejši pristaš / gorečna molitev / to je bila njegova gorečna želja goréčno prisl.: gorečno je čakala na sinovo vrnitev ♪
  7.      gorečíca  -e ž (í) nar. pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga: imeti gorečico / gorečica me dere peče ♪
  8.      goréčka  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: gorečke so cvetele; lončki z gorečkami; hiša z gorečkami na oknih ♪
  9.      goréčnež  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj: skušal je pomiriti prevelike gorečneže; nacionalistični gorečneži; zaletavi gorečneži in fanatiki ♪
  10.      goréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. ženska, ki je zelo prizadevna, navdušena za kaj: verska gorečnica 2. nar. zahodno lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okna so polna gorečnic ♪
  11.      goréčnik  -a m (ẹ̑) star. gorečnež: pobožni gorečniki; politični gorečnik ♪
  12.      goréčniški  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. tak kot pri gorečnežu: v njem je bil pravi gorečniški duh; pridigal je z gorečniškim glasom ♪
  13.      goréčnost  -i ž (ẹ́) ekspr. velika prizadevnost, navdušenje za kaj: prva gorečnost je sčasoma ponehala; v začetku je kazal veliko gorečnost; uspeh je samo še podžigal njihovo gorečnost; gorečnost reformatorjev; gorečnost za politiko / poslušalce je navdušil z gorečnostjo svojih besed ♪
  14.      govôrec  in govórec -rca m (ó; ọ̑) 1. kdor govori, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik // kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec 2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec // redko kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca ♪
  15.      grecíst  -a m (ȋ) strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa ♪
  16.      grecízem  -zma m (ȋ) lingv. element grščine v kakem drugem jeziku: grecizmi v latinskih tekstih ♪
  17.      grecizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok grecizíran -a -o: grecizirana krajevna imena ♪
  18.      honorárec  -rca m (ȃ) pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu ♪
  19.      hrécati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala ♪
  20.      humanitárec  -rca m (ȃ) nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci ♪
  21.      ikonobórec  -rca m (ọ̑) zgod. ikonoklast ♪
  22.      ilírec  -rca m (ȋ) pristaš ilirizma: navdušen ilirec ♪
  23.      ìndiskrecíja  -e ž (ȉ-ȋ) knjiž. indiskretnost: obsojali so njegovo indiskrecijo / zagrešiti indiskrecijo ♪
  24.      inkrécija  tudi inkrecíja -e ž (ẹ́; ȋ) biol. izločanje neposredno v kri ali mezgo; notranje izločanje ♪
  25.      inovérec  -rca m (ẹ̑) zastar. drugoverec ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA