Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rdel (124)



  1.      bordél  -a m (ẹ̑) pog. javna hiša: pristaniški bordel; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši
  2.      bordélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bordel: bordelska dekleta
  3.      krdélce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od krdelo: krdelce volkov / krdelce otrok se je igralo pred hišo / krdelce vojakov
  4.      krdélen  -lna -o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali
  5.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov
  6.      krdéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v krdelih: tigri prihajajo krdeloma pit vodo
  7.      otrdélost  -i ž (ẹ́) stanje otrdelega: otrdelost kože / otrdelost rok / ekspr. njegov obraz je kazal nekakšno otrdelost negibnost, togostmed. otrdelost sklepa zmanjšana gibljivost zaradi povečane napetosti tkiva ob sklepu
  8.      sardéla  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele
  9.      sardélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sardele: sardelna plavut ♦ gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov
  10.      sardélica  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic
  11.      smrdelíka  -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica
  12.      strdèl  in strdél -éla -o [e] prid. ( ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato
  13.      trdelín  -a m () nar. nenadarjen človek: Če bi bil trdelin, ne bi kar tako zdelal (B. Pahor)
  14.      zardélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zardelega: zardelost deklet / zardelost obraza
  15.      zatrdélost  -i ž (ẹ́) knjiž. otrdelost: zatrdelost kake snovi / zatrdelost sklepa
  16.      ankilóza  -e ž (ọ̑) med. otrdelost sklepa
  17.      artêrioskleróza  -e ž (ē-ọ̑) poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza
  18.      bašibozúk  -a m () v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov
  19.      biríški  -a -o prid. () nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, duša biriška!
  20.      brglún  -a m () zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov
  21.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  22.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravkabot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
  23.      drstênje  -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje
  24.      filét  -a m (ẹ̑) gastr. vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju: okrasiti sendviče s fileti
  25.      galjótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa

1 26 51 76 101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA