Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rde (76-100)



  1.      hazárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
  2.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  3.      hazardêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
  4.      helebárden  -dna -o () pridevnik od helebarda: helebardna ostrina
  5.      herderjánstvo  -a s () idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva
  6.      ínfrardèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba // teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje ♦ fot. infrardeči filter
  7.      ínterdentálen  -lna -o prid. (-) ki je, obstaja med zobmi, medzoben: interdentalni prostor ♦ lingv. interdentalni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih
  8.      krdélce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od krdelo: krdelce volkov / krdelce otrok se je igralo pred hišo / krdelce vojakov
  9.      krdélen  -lna -o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali
  10.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov
  11.      krdéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v krdelih: tigri prihajajo krdeloma pit vodo
  12.      lombárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na lombard: lombardni kredit
  13.      mansárden  -dna -o prid. () podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho
  14.      milijárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na milijardo: milijardna investicija; milijardne vrednosti / milijardni posli
  15.      milijardêr  -ja m () nav. ekspr. kdor ima milijardno premoženje: biti milijarder / ameriški milijarderji
  16.      nardečíti  -ím dov., nardéči in nardêči; nardéčil ( í) prekriti z rdečilom: nardečiti ustnice nardečèn -êna -o: nardečena lica
  17.      nèstándarden  -dna -o prid. (-) ki ni standarden: nestandardno pohištvo
  18.      nètŕden  -dna -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv
  19.      órden  -a in -dna m (ọ́) žarg. odlikovanje: za svoje delo je dobil že več ordenov / pripeti si orden na prsi / orden narodnega heroja red narodnega heroja
  20.      ordéti  -ím dov., ordì (ẹ́ í) star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela ordèl in ordél -éla -o: ordel obraz; ordelo listje
  21.      otrdélost  -i ž (ẹ́) stanje otrdelega: otrdelost kože / otrdelost rok / ekspr. njegov obraz je kazal nekakšno otrdelost negibnost, togostmed. otrdelost sklepa zmanjšana gibljivost zaradi povečane napetosti tkiva ob sklepu
  22.      otrdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje // ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel 3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo ◊ lingv. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna otrdèl in otrdél -éla -o: otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno
  23.      otrdévati  -am nedov. (ẹ́) 1. postajati trd, trši: snov je le počasi otrdevala 2. ekspr. postajati trd, brezčuten: pri tem delu je začel otrdevati / čuti, da ji srce otrdeva
  24.      pogrdéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati grd: prav kmalu se je postarala in pogrdela
  25.      póltŕden  -dna -o [t] prid. (ọ̑ọ̑-) ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA