Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rdečkast (51-75)
- kópčica -e ž (ọ̑) bot. rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Caucalis ♪
- korénček tudi korênček -čka m (ẹ̑; ȇ) rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni rdečkasti omeseneli podzemeljski deli: sejati korenček; korenček in peteršilj / ostrgaj nekaj korenčkov / rdeči korenček ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
- koriánder -dra m (á) 1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete 2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra ♪
- kŕpelj -plja tudi krpèlj -êlja m (ŕ; ȅ é) zool. drobno pikčast rdečkast zajedavec na perjadi, Dermanyssus galinae ♪
- krvávkast -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba ♪
- lampijónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki; obesiti lampijončke; rdeč lampijonček ♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
- lástovka -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk ∙ ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi 2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki ◊ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto
bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica ♪
- lésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les m: a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu c) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina ◊ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni
plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza ♪
- lisíca -e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka ∙ ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda // lisičja samica: lisica in lisjak 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi 3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah ◊ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko
tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus ♪
- lísiti -im nedov. (í ȋ) redko delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva ♪
- lisják -a m (á) 1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak 2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari ● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda ◊ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve ♪
- lobôdnica -e ž (ȏ) nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae ♪
- lúsnec -a [nǝc] m (ȗ) bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja ♪
- máčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči ● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču) ◊ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv,
tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu ♪
- marjética -e ž (ẹ̑) majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti: nasaditi na grob marjetice; otrok je skakal po travi in trgal marjetice; šopek marjetic ♪
- máža -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase ∙ ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan ♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo 2. redko mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem ♪
- medlênje -a [med in mǝd] s (é) glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu ♪
- méta -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete ◊ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria ♪
- móknat -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na moko: a) moknati del zrna; moknata snov / bil je ves moknat / moknat krompir bolj suh jedilni krompir b) slive so lepo moknate 2. izsušen, krhek (zaradi prezrelosti): moknate hruške ◊ bot. moknati jeglič rastlina s poprhom na spodnji strani listov in rdečkastimi cveti v socvetju, Primula farinosa ♪
- mošnjíček -čka m (ȋ) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev: nositi mošnjiček za pasom; odpreti, zadrgniti mošnjiček; prazen mošnjiček; smokve so visele navzdol kakor polni mošnjički 2. nekdaj manjšalnica od mošnja 2: mošnjiček za dišave, tobak 3. nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine; mešiček: pod očmi ima nabrekle mošnjičke ● ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen ◊ čeb. semenski mošnjiček semenska mošnjica; vrtn. mošnjiček trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
- mrzlíčnik tudi mŕzličnik -a m (ȋ; ȓ) bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata ♪
- nadíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž., redko rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico nadíhnjen -a -o: rdečkasto nadihnjen cvet ♪
- nadlíšček -čka m (ȋ) 1. bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi belimi ali rdečkastimi cveti, Circaea: cveti nadliščka 2. knjiž. mandragora: zdraviti z nadliščkom ♪
- napóleonovka tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke ♪
- njívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine ♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
1 26 51 76 101 126 151