Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razvneti (37)

1.      razvnéti  -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á) 1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce ● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen razvnét -a -o: razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti ♪
2.      elektrizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
3.      ískra  -e ž (í) 1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob kratkotrajnem električnem toku v plinu, navadno zraku 2. v kratkih presledkih pojavljajoča se trenutna, intenzivna svetloba: migljajoče iskre na snegu; iskre v očeh / sneg se blešči v belih iskrah / z oslabljenim pomenom: iz oči ji švigajo iskre jeze; v temi je zagledal iskri volčjih oči 3. knjiž., ekspr. kar povzroča nastajanje, ustvarjanje česa: živa stvariteljska iskra; iskra ustvarjalnega duha / razvneti iskro upora 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: še je bila iskra življenja v njem; na tihem je še imel iskro upanja / niti iskre ljubezni, razumevanja ni v njej prav nič ● ekspr. prepirala sta se, da so se kar iskre kresale zelo, hudo; ekspr. iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre duhovite misli, domislice; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; dekle je kakor iskra živahno, temperamentno ♪
4.      nadrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj ga je tako nadrastilo / nadrastiti psa na ovce naščuvati ♪
5.      naelektrizírati  -am dov. (ȋ) ekspr. močno vznemiriti, razvneti: znal je množice naelektrizirati ♪
6.      podnétiti  -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
7.      razbíčati  -am dov. (ȋ ȋ) 1. z bičanjem (zelo) raniti: razbičati upornikom hrbte; pren., ekspr. trpljenje mu je razbičalo srce 2. knjiž., ekspr. razburkati, razpeniti: veter je razbičal morje // vznemiriti, razvneti: knjiga mu je razbičala domišljijo; razbičati strasti razbíčan -a -o: razbičan človek; od bolečine razbičan obraz; razbičana domišljija ♪
8.      razbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo // ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo razbúrkan -a -o deležnik od razburkati: razburkano morje // ekspr. nemiren, buren: razburkani časi / razburkano življenje ♪
9.      razdrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako razdrastilo ♪
10.      razdražíti  in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti // razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti ♪
11.      razgréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje ♪
12.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
13.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
14.      razpalíti  in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje ♪
15.      razvalovíti  -ím dov., razvalóvil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom // ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva razvalovljèn -êna -o: razvalovljeno morje ♪
16.      razviháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove // zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti razviháriti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta razvihárjen -a -o: domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje ♪
17.      razvihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo razvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano ♪
18.      razvnétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od razvneti: razvnetje nasprotij; nenadno razvnetje sovraštva med njimi 2. razvnetost: veliko razvnetje je hitro minilo; to je storil v razvnetju ♪
19.      strást  -í ž (ȃ) 1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti 2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno 3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo // predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana ● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo ♪
20.      súb  medm. (ȗ) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub ♪
21.      vzbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: dražljaj vzburi živec / spolno vzburiti ♦ anat. vzburiti živčne končiče 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter vzburi vodno gladino // vznemiriti: vzburil ga je preplašen klic, tresk / film je gledalce zelo vzburil; čustveno vzburiti / odkritje je vzburilo ves svet // razvneti: žival je vzburila njihovo lovsko strast / vzburiti domišljijo / neobjektivna ocena ga je precej vzburila razburila, razjezila vzbúriti se knjiž. postati razgiban, valovit: morje se je vzburilo / zaradi viharja se je vzburil tudi zrak v jami vzbúrjen -a -o: vzburjeni čuti; vzburjena množica; vzburjeno morje; prisl.: vzburjeno odgovoriti ♪
22.      vzbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: močen veter je vzburkal jezersko gladino // ekspr. vznemiriti, razvneti: novica je vzburkala javnost; stavka je vzburkala delavstvo / dekle je vzburkalo njegova čustva vzbúrkati se postati razgiban, valovit: proti večeru se je morje vzburkalo / v kratkem času so se okrog nas vzburkali valovi vzbúrkan -a -o deležnik od vzburkati: preveč je vzburkan, zato potrpite; vzburkano morje // ekspr. nemiren, buren: vzburkani časi ♪
23.      vzdražíti  in vzdrážiti -im, in vzdrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: dražljaj vzdraži živec; vzdražiti z električnim tokom; močno, zelo vzdražiti; celica se vzdraži / nosnice vzdraži vonj po pečenki / spolno vzdražiti // razvneti: pripovedovanje je vzdražilo njegovo domišljijo 2. knjiž. razdražiti, razburiti: novica ga je vzdražila / trušč je vzdražil golobe, da so odleteli vznemiril vzdrážen -a -o: preveč je vzdražena, da bi molčala; vzdraženo mesto na koži ♪
24.      vzigráti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. 1. nehoteno se skrčiti: nobena mišica mu ne vzigra 2. pojaviti se: na obrazu mu vzigra nasmeh 3. razvneti: ponos vzigra dušo / ples mu vzigra kri ♪
25.      vzvalováti  -újem dov. (á ȗ) 1. začeti valovati: morje, voda vzvaluje / trava, žito vzvaluje; zastava vzvaluje v vetru / ekspr. ob teh besedah množica vzvaluje / ekspr. lasje ji vzvalujejo čez rame 2. narediti, povzročiti, da kaj začne valovati: ladja vzvaluje jezero / ekspr. ptičja jata vzvaluje zrak / ekspr. ganjenost mu je vzvalovala glas 3. ekspr. postati valovit: onkraj reke pokrajina vzvaluje 4. ekspr. pojaviti se zdaj z bolj zdaj z manj močnimi zvoki, glasovi: vzvalovala je himna // pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je vzvalovala rdečica / čustva so mu vzvalovala / v njenih besedah vzvaluje upanje 5. ekspr. vznemiriti, razvneti: vzklik je vzvaloval množico / vzvalovati dekletu čustva / doživetje ga je vzvalovalo, da se dolgo ni pomiril ● ekspr. ob tej misli mu je kri vzvalovala se je vznemiril, razvnel; ekspr. srce mu vzvaluje začne močno biti vzvalován -a -o: vzvalovana gladina ♪

1 26