Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
raztreskati (1) 
- raztréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem raztréskati se pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala raztréskan -a -o: od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale ♪