Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
razsnova (2)
- razsnóva -e ž (ọ̑) lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje; razplet: zasnova in razsnova ♪
- razsnováti -snújem dov., razsnovál (á ú) 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor ♪